Pozdravljeni!

Na kratko: stara sem 29 let, poročena, mati 5 letnega otroka, zaposlena (redno), v bistvu bi lahko rekla, da mi nič ne manjka (imam vse, kar je normalno za normalno žensko), pa vendarle so moje reakcije doma nervozne….enostavno ne znam več doma (z možem ali sinom) normalno komunicirati. Lahko rečem, da je moje obnašanje že prav moteče in opažam, da tudi sin reagira enako kot jaz.
Večkrat sem že sklenila, da moj govor ne bo več kričeč in da bom bolj umirjena, vendar ne gre. Bila sem tudi že pri svojemu zdravniku, ki mi je takrat predpisal pomirjevala (ne vem točno ime). Vendar mislim, da to ni pot do rešitve.
Mimogrede, mislim, da je moj nastop kot posledica preteklih dogodkov (ločitev staršev v času moje pubertete – takrat sem doživela veliko glasnih prepirov, smrt očeta, osebni zakonski problemi).
Kaj predlagate?

Spoštovana Tina,

vaš način reagiranja sledi iz vaših osebnostnih lastnosti, ti pa so produkt vaše genske opremljenosti in kasnejših življenskih izkušenj. Zoper dediščino ne morete nič, neugodne življenske izkušnje pa lahko nadomestite z ugodnejšimi bodisi spontano, bodisi z vodenim posegom. Možno je vsekakor, da boste ob razrešitvi aktualne stiske, ki je najverjetneje zunaj vas, spet dobili tudi notranji mir.

Tudi jaz sem imela podobne težave. Dokler sem jokala, ni bilo nič bolje. Tudi ko sem jokala ob izgubi najbližjega, sem videla, da je svet neobčutljiv za moje težave. Na srečo sem prisluhnila gospe, ki je svoje težave rešila z branjem knjig. Predvsem knjige o čustvih, psihi, odnosih, zasvojenosti,…Začela sem še jaz. Počasi. Pa gre. Res pomaga. Sama se odločam o novih korakih in s ponosom napredujem. Poskusi, morda ti bo pomagalo. Drugače pa se še oglasi. Tudi pogovor zaleže.
Pozdrav