Drage mamice
Ni dneva, ko ne bi mislila na vas. Pred časom sem vas našla tukaj in vas dnevno prebiram. Ob vsaki tragični zgodbi jočem, neutolažljivo…… ni besed tolažbe, ki bi vam jih lahko dala. Edino, kar verjamem je, da čas celi rane. Nikoli ne bo pozabljeno, ker si tega mali angelčki niti ne zaslužijo.
Veliko ljudi mi pravi, naj tega ne berem, ker sama sebe morim in potem paničarim. Jaz pa pravim, da si pred resničnostjo in žalostjo ne smemo zapirati oči. Sem pač tak človek, da vso to bolečino čutim z vami in vam na nek tih način sporočam, da sem tu za tolažbo. Včeraj sem bila na pobreškem pokopališču na Polju belih vrtnic. Tja sva šla z možem in našim Nejcem. Čeprav nisem doživela take izgube, kot ve, sem v sebi začutila potrebo, da grem tja. Prižgali smo svečko za vse vaše angelčke, ki počivajo v miru. Popravila sem jim igračke, ki so bile zaradi dežja razmetane. Hudo mi je bilo ob prebiranju vsake ploščice na steni in srce se mi je trgalo, ko sem pogledala svojega otroka, kako lepo spi. Ob takih trenutkih znam samo še bolj ceniti vse, kar mi je življenje podarilo. Ko smo odhajali, sem se počutila zelo dobro, nekaj v meni mi je odleglo, naredila sem dobro delo. In to za vas, ki ste mi tako prirasle k srcu, da vas imam za svoje tihe prijateljice.
Držite se, drage moje, sonce bo zagotovo enkrat posijalo tudi za vas. V hudih trenutkih pa vedite, da sem vedno tukaj, za vas.
Tako je blacky tudi mene so že dobili prebirati forum z objokanimi očmi in ko sem povedala kaj berem, sem dobila pripombe, kot praviš ti, tako da sedaj še vedno prebiram vaše izpovedi, vendar takrat, ko ni nikogar ob meni, ko vsi spijo. Me pa to zelo moti, kako mora biti šele vam drage mamice, ki ste to doživele in ne morete zatisniti oči. Sama nimam takih izkušenj, imela sem 2 splava v prvih 3 mesecih, en se je končal z abrazijo, drugi pa še nosečnost od G ni bola točno potrjena, ker se je videla samo ena pika. Imam pa 16 mesečnega fantka in čeprav si ne morem predstavljati kako boli si lahko mislim, moji mami je umrl prvorojenec in še danes 25 let po tem nihče nič ne govori o tem. Drage mamice redno obiskujem forum in vedite da nas je veliko, ki mislimo na vas in molimo za vaše angelčke, najhujše je ko materi vzamejo otroka, kot bi ti nekdo izruval srce in počasi hodil po njem, ne mamice in očki, angelčki vas potrebujejo, da bodo lahko skrbeli za vas in za nas. Danes je jasno nebo in vidim nešteto malih pikic, ki mi mežikajo to so vaši otroci, zapomnite si!
Sedaj pa grem se stisnit k mojemu ljubčku!
Tudi jaz redno prebira ta forum, vendar ne najdem besed, s katerimi bi vas lahko potolažila…, zato se podpišem Blacky pod tvoj post, ker s temi mislimi sem tudi jaz z vami drage mamice in očiji, vedno jočem z vami in mi je tako hudo, da ne znam povedat.
Sama imam 20 mesečnega zdravega sinčka in se vsak dan zahvalim angelčkom, ker ga čuvajo, da lahko skupaj uživamo v sreči in ljubezni. Tudi mi smo že bili v parku zvončkov, prižgali svečko za vaše angelčke in z mislimi bili z vami…
Dragi starši, zelo mi je hudo za vas :(((
Tatjana