Lepo prosim, če mi lahko pojasnete naslednji problem.

Imam partnerja že kar nekaj let, a zadnje čase opažam, da se njegovo obnašanje precej spreminja.
Zadnjič sva se pogovarjala, da bo šel k prijatelju in se z njim pogovoril o nekem nesporazumu, ki je nastal med njima.

Čez približno teden dni, ko se nisva o tem ničesar pogovarjala pa mi je kar na enkrat začel razlagati, da je bil pred nekaj dnevi pri njemu, da je spil pijačo in mu povedal nekaj krepkih. Pripovedoval mi je v dvogovoru. Popolnoma se je vživel v vlogo, kar malce sovraštva in nasilja sem čutila.
Ko mi je povedal vse, sem ga čez nekaj časa vprašala kdaj je bil tam, saj sva tisti teden preživela skupaj, mi je čez čas rekel, “Saj nisem bil tam no. A ne veš, da sva bila skupaj.” In ko sem ga vprašala, kaj je z njim, zakaj je potem to sploh govoril, kot da bi bilo res, mi ni hotel odgovoriti, ampak je ves čas ponavljal, “pa saj veš, da sva bila takrat skupaj, nisem bil”.

Če mi verjamete, me je bilo ob tem kar malce strah. To prej ni delal, ali pa vsaj nisem vedela, da to dela. Po tem dogodku, so se te laži ponovile kar nekajkrat.
Če pa preveč sprašujem zakaj to dela, se sprva samo smeji, potem pa kar znori in postane v besedah grob.
Potem raje utihnem in neham spraševati.

Lepo prosim, povejte mi zakaj to dela!!!!!

Hvala lepa za odgovor.

Spoštovana Zmedena,
nektere osebnosti se ne morejo povsem sprijazniti z resničnostjo v vseh odtenkih, ampak si tako želijo nekatere elemente predrugačiti ( pa za to nimajo dovolj poguma ali vztrajnosti ) da to storijo v fantaziji.Če od dogodka mine dovolj časa, svoj fantazijski “popravek” sprejmejo kot resničnost.V okolju,ki jih sprejema, veljajo za aktivne, družabne in dobrodošle.

Hvala lepa gospa doktor magister Vanja F.Rejec za vaš odgovor na moje vprašanje.
Dala ste mi v razmislek kar nekaj stvari. A vseeno bi vas rada vprašala, zakaj pa taka grobost, nasilnost, želja po hudemu maščevanje v njegovem obnašanju in govoru na to temo s prijateljem.

Če lahko, bi prosila za vaše pojanilo.
Hvala in lep pozdrav.

Spoštovana Zmedena,
v odgovoru na vaše prvo vprašanje sem vam želel povedati pravzaprav to,da se vaš partner poslužuje grobosti in agresivnih formulacij prav zato, ker jih v resnici ni sposoben izvesti in ker ob takem govoru ni deležen nikakršne kazni, naredi pa vtuis pogumnega in neustrašnega.V fantaziji torej razbremeni nmotranje napetosti, tako da dejanski obračun sploh ni potreben.

Hvala gospod doktor za pojasnilo na agresivnost.

Moram pa povedati, kar v vprašanju nisem omenila.
Partner pri stvari, ki se mu nasprotuje ali problemu do katerega pride in je lahko posledica manjši prepir, reagira takoj z zvišanim tonom, oči in fizonomija obraza se mu v trenutku spremeni in lahko postane tudi grob. Fizično z mano še ni obračunal, je pa tako naglih odločitev in potez – ponavadi odhodov in prekinitev zvez, da sem takrat raje tiho in se umaknem. Zaradi lastne varnosti.
Nekoč je v takem izbruhu jeze v avtu začel tolči z glavo ob strop avta, tako, da sem že mislila, da si bo razbil glavo. Name je samo vpil.

Čez nekaj časa, včasih nekaj ur pa tudi dni, v katerih je sam s sabo in nima nikakršnega stika z mano, mu je za njegov izbruh zelo žal, se opravičuje, da do tega ne bo prišlo nikoli več in pove, da se takrat ne more obvladati, ker se večino izgovorjenih besed in dejanj sploh ne zaveda.

Drugače, ko je “normalen” je v redu človek, zelo delaven in skrben, ko pa “znori” pa je grozen.
Prosim vas, če mi lahko poveste, ali je on psihični bolnik in ali sem pri njemu lahko kdaj tudi v fizični nevarnosti. Pravi, da me ima zelo rad in da bi zame naredil vse, udaril pa me ne bi nikoli.
Večkrat mi tudi pove, da če bi jaz z njim prekinila vezo, bi se mu podrlo vse in da ne bi imel več smisla živeti.
Pred kakšnim letom, ko sem zaradi njegovih izpadov, ki jih nisem več mogla prenašati prekinila vezo za nekaj mesecev, je povedal, da je na koncu z živci in da bo naredil samomor.
Takrat sem mu rekla, naj poišče zdravniško pomoč, da mu bodo pomagali pa je rekel, da ne bo nikomur razlagal o svojem življenju in da ga on ne rabi.

Prosim povejte mi ali je bolje zame, da se umaknem zaradi lastne varnosti. Ali se bodo te izbruhi kdaj umirili. Pravi tudi, da je imel zelo težko otroštvo brez ljubezni.

Najlepša hvala za vaš odgovor in oprostite, ker sem bila tako dolga.
Hvala lepa.

Spoštovana Zmedena,
vztrajajte pri tem, da si bo poiskal pomoč, pri tem mu morate predočiti njegove občasne izpade, ne pa jih prezreti in se pretvarjati, da vas ne motijo.Vaša pomoč bo potrebna predvsem pri partnerjevi odločitvi za obisk.Vsekakor je treba odkriti objektivne povode za njegovo vedenje, to bo tudi osnova za morebitno psihoterapijo.

Spoštovani,

prosim vas za pomoč oz. nasvet. Počutim se obupano, saj so se pri moji 72 let stari babici začele pojavljati prve starostne težave. Babica, si domišlja, da ji želi nekdo nekaj slabega oz. ji streže po življenju, pravtako imam občutek da tudi najbližnjim ne zaupa več… Prosim vas, za nasvet kako ji lahko pomagam in se z njo pogovorim ali na kakšno strokovno pomoč se lahko obrnem…

Lep pozdrav

Lepo pozdravljeni!

Ali ste kdaj opazili še kakšne druge simptome? Ali babica živi stresno? Je kdo v družini imel kdaj nevrotično ali psihotično motnjo? Morda gre le za fobijo. Potrebno bi se bilo soočiti s temi strahovi in priti do vzroka nastanka le teh.

Sama vam lahko ponudim psihoterapevtsko pomoč, kjer predelujemo ravno zgoraj opisano. Če boste želeli vam lahko dam kontakt.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka

Pri babici so se te zadeve začele pojavljati pred pribljižno enih letom, vendar so se čez nekaj časa umirile, sedaj pa spet izbruhnile. Delne motnje pa je imela pravtako prababica, vendar ne na takšni ravni.

Vljudno Vas prosim za kontakt, da čimprej poiščem pravo pomoč.

Lep pozdrav

Lepo pozdravljeni,

zanimivo, da so se ji začele težave precej pozno, če je bilo zaznati že kaj v družini. Lahko me kontaktirate na [email protected] ali 041 535 555.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka