DOMAČE; DOMAČE
Eno vprašanje, za katerega ne bom prav nič huda, če boste drugače mislile kot jaz. Moja prijateljica ima v zmrzovalniku dve vrsti mesa: eno, kupljeno v trgovini, zanju z možem in drugo, kupljeno pri kmetu (da je domače) za njeno hčerkico. Pa se mi zdi, da je bolj varno kupovati v trgovinah, ker gre vse preko veterinarske inšpekcije, tiste tam pri kmetu pa nimajo ravno pečata, da so bile pregledane v laboratoriju. Se morda motim? Itak mi tovrstno ločevanje hrane na najino in njeno ni preveč všeč, ker smo itak vsi člani ene družine, vendar me bolj skrbi dejstvo, da domače ni nujno bolj zdravo…
T
Ja, tudi jaz tako mislim.A potem tudi ločeno kuha za hčerko?Ali si s čim označi zrezek in jih potem peče skupaj? Vsekako pa je verjetno (vsaj upam) tisto pri mesarju le malo bolj pregledano. Kaj pa vem, mi imamo ravno danes na jedilniku domače krvavice.Mi jih je poslal moja stara mama.Njam, njam.Domače je le domače, da ne govorim o malima dvema, ki krvavice obožujeta (ne moreš verjet), le kislo zelje se jima malo obeša za rebra, zato ga ne marata preveč.
Tudi sama sem mnenja, da je zdaj varneje kupiti meso v mesnici, kot pri kmetu na črno!
Je pa res, da je tisto meso, kjer se je žival pasla in je bila zunaj, veliko okusneje od trgovinskega!
Vendar, žal, situacija je takšna, da jaz osebno tudi raje kupim v mesnici!
Tisto o ločevanju hrane, pa se mi zdi popolna bedarija!
Ampak, vsak ima svoj način!
Čao!!!
Tudi sama sem razmišljala, da bi pripravila paketke za v skrinjo, za čas po porodu, ko bo kuhal bolj očka, in nisem sigurna kje kupiti meso – ali pri kmetu (ki je klal pod nadzorom veterinarske inšpekcije in ima celo kmetijo z oznako BIO predelava) ali v trgovini. Namreč kmet, pri kateremu so odkrili kravo z boleznijo BSA tudi trdi, da njegove krave niso jedle kostne moke. Sicer pa sem nisem za ločevanje hrane na otroke, očete, name itd. Vsi smo člani ene družine in če sem iskrena, mene je še za kužija povsem toliko strah kot zame. Srce bi se mi paralo, če bi se komurkoli izmed nas kaj zgodilo in zato pazim na vse enako.
Sicer pa ne vem, če sem kaj pomagala z odgovorom, ker sem tudi sama v dilemi in čakam še več mnenj – zagotovil itak nikjer ne dobiš.
Pa lep snežni pozdrav,
Maja.
Da še jaz malo pametujem z vami … Tudi sama kupujem meso izključno v trgovini in nikoli pri kmetu na domu, ker je navadno na črno zaklano (ste brale intervju z Zoranom Kovačem v Oni, ki pravi, da naj kmet na črno zaklano meso kar lepo sam popapca). Res pa je, da je lahko tudi pri kmetu kupljeno meso pregledano, a le v primeru, da ni sam klal, ampak peljal žival v klavnico, tam v hladilnici meso tako ali tako ‘zori’ en teden, se opravijo analize, odpelje meso domov in ga proda. Čeprav, iskreno povedano, dvomim, da kdo to dela, ker bi imel prevelike stroške … a o tem bi še lahko debatirali. Je pa menda pri ljudeh zakoreninjeno mišljenje, da je domače le domače. Hrane pa jaz ne ločujem.
N.
Pri današnjih raznih norih kravah, salmonelah in drugih boleznih….niti pod razno. Meso kupujemo samo še pri mesarju. Moja mama sicer pravi (ogromno se ukvarja z alternativo), da so pod prisilo zaklane krave “strupene” in da nam škodijo…jaz pa pravim, da bolj kot BSE sigurno ne. Sva se že pošteno skregali zaradi prehrane mojega otroka (ona ga namreč pazi 3 dni v tednu), ko sem ji rekla, da naj mu ne kuha juhe in ostalih jedi iz domačega mesa…..pa saj več ne veš kaj bi. Sicer pa občasno preberem tudi forum Dr. Pušenjaka. Ravno včeraj sem prebrala, ko je eni nosečnici rekel, da so domače koline in nasploh doma zaklano meso najnevarneše!!
Pa saj več ne vemo kaj bi!!
Pozdrav,
M.
Popolnoma se strinjam z Dr. Pušenjkom in Mag. Zoranom Kovačem.
V ambulanti se vsak dan srečujem s problemom “domačih” piščancev in salmoneloz ter kampilobakterioz. Domača bi bila namreč samo žival, katere rod bi praktično od pradavnine živel v določenem okolju, ki bi bilo praktično popolnoma izolirano (takega pa ni). Kmetje npr. kupijo 1 ali 2 dni stare piščance pri Jati, jih vzgojijo in jih potem imenujemo “domači”. Seveda niso domači, saj so se lahko okužili takoj po rojstvu. Zanimivi so tudi vrtičkarji on cestah, ki vedno gnojijo le z rastlinkimi odpadki lastnih vrtnin. “Kemije ne uporabljajo”. Ne upoštevajo pa, da se s predelavo vedno iste substance v vrtnini in prometa koncebtracije težkih kovin tudi več milijonkrat povečajo.
Pozdrav!
Nina
Pojma nimam, ke rrazen rib ne jem mesa. Odvisno je od tega, kako kmet vzreja žival. Pomembno je tudi meso pošteno skuhati ali zapečti. Kakorkoli delno pripravljeno ali surovo je vir številnih povzročiteljev (toksoplazmoza, trakulja, …). Sama sem kot otrok (2 leti) jedla salamo, kupljeno v trgovini in dobila trakuljo. Sem skoraj umrla. Predvsem je pomembno preveriti, kaj jedo otroci v vrtcih. a je vrtcem za zaupat?
Jaz sem pa drugačnega mnenja. Namreč po novem zakonu, ima vsak kmet govejo živino oštevilčeno, tako da ne more prihajati do črnih zakolov. Živino odpeljajo v klavnico, kjer jo ubijejo, meso dajo na analizo, kmet pa pride iskat po nekaj dneh samo še meso. Tako da fraze, da je meso od kmeta bolj nevarno kot kupljeno, je malo za lase privlečeno. Kje ste pa slišali, da je blago v trgovinah boljše kot domače. Kmet ves čas hrani živino z senom, ponekod sicer v zadnjem času tudi s silažo, ali pa ima živino na pašniku. Če to meso ni 100x boljše kot kupljeno, potem ne veste kaj je dobra in zdrava hrana. In ne obtožujte kmete vsepovprek, če so pri enemu našli noro kravo. Koliko norega mesa pojeste šele z kupljenimi izdelki tam iz Madžarske..
Pa brez zamere…