Dolgotrajne težave
Pozdravljeni!
Začelo se je s 15. leti. Zaradi umivanja se mi je porušilo ravnovesje. Dobila sem vnetje, ki pa se ni nikoli pozdravilo. Koža je spremenila barvo, dobila sem izcedek in srbečico. Prvič sem bila pri ginekologinji pri 17 letih, a sem se ji zdela premlada, da bi imela težave, zato me ni pregledala, pač pa mi je zagotovila, da je z menoj vse v redu. Nato sem se odločila za ponovni pregled, čez par let. Ugotovili so prisotnost Gardnerelle vaginalis (le to mi je os. ginekolog zdravil s klimicimom (kremo), vendar ne uspešno) in po naključnem napotilu osebne zdravnice še manjše ciste na obeh jajčnikih, razen ene velike 3 cm. Ginekolog, kateri mi je delal ultrazvok, mi je rekel, da mi bo osebni ginekolog predpisal hormonske tablete in ponovno kontrolo čez 6. mesecev, kajti če se stanje ne bo spremenilo, lahko tudi poseg. Vendar pa je bil moj osebni ginekolog užaljen, kajti najprej sem njega vprašala, kako bi on ugotovil, če bi imela ciste, pa mi je zagotovil, da bi on že vedel. In ko sem prišla z izvidom do njega je vidno jezen izvid vrgel na konec mize in rekel, da naj pridem čez eno leto na kontrolo po potrebi. To je bil zame šok. Težave sem imela že dolgo časa in njegov odnos me je zelo, zelo prizadel! Odločila sem se, da zamenjam ginekologa, izbrala sem žensko! Vse je bilo v redu, dokler nekako ni izvedela za prejšnjega ginekologa. Nikoli si nisem mislila, da imajo zdravniki tako podporo med seboj, četudi kdaj napačno presodijo se ščitijo. Kaj ne bi bilo bolje, da bi se učili na napakah, kot pa, da jih skrivajo? Dobila sem občutek, da delajo z menoj, kot bi imela IQ –50, pa brez zamere! Odnos se mi je zdel več kot neumen! Pa saj vendar študiram enega najtežjih predmetov na splošno, tako neumna pa spet nisem!
Bi mi vi znali odgovoriti na vprašanje, kaj moram storiti, na koga naj se obrnem, da popravim škodo storjeno v preteklih letih, ko me nihče ni podučil in z nikomur nisem upala govoriti o tem. Še vedno me namreč spremljajo vsi znaki, katere sem naštela na začetku. Naj povem, da 2. leti nimam odnosev (tudi zaradi tega sem se jim zdela manjvredna, enostavno sem jih prebrala), stara sem 24. let.
Arta
Draga Arta,
očitno ste zelo, zelo hudi na nas, ginekologe, kot vidim zaradi hudega nesporazuma. Kakšne napake pri kolegih v vaši zgodbi namreč ne najdem. Morda je stvar v tem, da se vaši dosedanji ginekologi niso dovolj pogovarjali z vami, vi pa imate premalo znanja iz medicine, da bi si izvide znali razlagati v pravi luči ali pa ste “take vrste, da drugih ne pustite do besede in vse sama najbolje veste”. Lahko ste povsem mirni glede “škode”, saj ni imela od česa nastati, razen ta, da ste postali nezaupljivi (po nepotrebnem). Poskusite razumeti, da z dokazovanjem “napak” ne morete graditi medsebojnega zaupanja in to velja v obe smeri, zdravnik-pacijent in pacijent-zdravnik. Če tega ni, je bolje zdravika zamenjati in če se to mora zgoditi dvakrat v življenju, nič hudega vendar pazite, ko se je treba tretjič ali četrtič v nekaj letih odločiti za zamenjavo zdravnika, bi bilo dobro samega sebe vprašati: “Kaj je z menoj narobe?”
No, bom poskusil kaj popraviti.
Za začetek nekaj o cistah. Cista na jajčniku pri plodni ženski, nekako med 15. in 50. letom je zelo pogosta stvar in nikakor ni bolezen. cista velikosti 3 cm, kot ste navedli pa je bil zelo verjetno jajčni folikel tik pred ovulacijo. Ob ovulaciji taka cista poči in v naslednjem ciklusu nastane nova. Tudi jajčnik na ultrazvoku pravzaprav identificiramo s pomočjo “manjših cist”, ki so v njem in če jih le ni preveč in niso razporejene “na poseben način” je to povsem normalno. Iz navedenega razloga je v menopavzi zelo težko najti jajčnik, ker v njem popolnoma izginejo vsi znaki dejavnosti, torej vsi folikli, ki jih na žalost premnogi napačno imenujejo ciste in s tem begajo ženske. Če cista ni ovulacijska, in če dela težave (vmesne krvavitve, bolečine, torzija…) potem jo je potrebno “zdraviti”, bodisi s hormoni ali z operacijo, če tako narekuje situacija.
Gardnerela vaginalis je samo eden od v nožnici večinoma normalno prisotnih organizmov, ki pa se v določenih pogojih do milion krat in še več namnoži in povzroča obilen, sivobelkast, lepljiv in zaudarjajoč nožnični izcedek. Zoprn je predvsem zaradi količine izcedka in zaradi “smradu po ribah”, sicer pa ne boli in zanimivo je to, da večino žensk sploh ne moti. Zdravi pa se res s klindamicinom ali z metronidazolom.
Če imate torej srbečico spolovila z rdečino in belim sirastim ali mlečnim izcedkom, gre povsem verjetno za glive rodu Candida (kvasovke). Zdravil zanje je več, predpisati pa jih mora ginekolog. Odločite se za enega po svojem okusu, če tak obstaja. Na splošno smo starejši večinoma bolj izkušeni a manj zgovorni, mlajši pa obratno, pravilno zdravimo pa oboji, saj se stalno srečujemo in strokovno izpopolnjujemo.