Draga Karmen!

Enkrat si me že potolažila, zato se spet obračam nate.
Tisto krizo sem prebrodila in postala sem veliko bolj samozavestna – če se mi je zdelo, da se otrok pri enem obroku ne naje dovolj, sem mu pač drugega ponudila prej.
Zanimivo pri mojem sinu je namreč to, da le redko »pove« da je lačen (npr. zvečer po kopanju ali umvanju in pa ponoči). Krizice in krize (manj mleka, čisto mehke prsi) so se mi ponavljale tako na dva do tri tedne. Prebrodila sem jih tako, da sem popila enormne količine tekočine (čaja) več počivala in se tolažila, da bo minilo. Zadnji dve pa sta se mi pojavili kar zaporedoma – prejšnji teden (ponedeljek, torek, sreda mleka zelo malo; četrtek že več; petek, sobota, nedelja ogromno, potem pa spet v ponedeljek manj, torek še manj, danes pa je prava kriza, saj je sprednjega samo za kak požirek, preden pa se sproži izcejalni refleks pa preteče ravno toliko časa, da se Gaber naveliča in noče več vleči – danes prvič zato tudi joka. Ponavadi se mi prsi čez noč napolnijo (kljub temu, da imava še zdaj ko je star tri mesece in pol prvo hranjnje po petih urah, nato pa na tri ure) pri zadnjih dveh krizah pa tudi to ne. Ali je to normalno? Zakaj se mi to dogaja? Imajo druge mamice tudi take izkušnje? Naj začnem resno razmišljati o dohranjevanju. Gaber se sicer razvija zelo lepo, napreduje in je zadovoljen in izredno vsel otrok (razen seveda danes). Povedati moram, da tudi takrat, ko je mleka na pretek, pri dojenju prsi popolnoma izprazni (tudi če zato potem bruha, ker se je preveč najedel), tako da si mleka ne črpam. Ali si ga naj začnem izčrpavati in če da, kdaj (po dojenju?)? Je pa pravi sesalec, saj se tudi takoj po dojenju, ko je sit in odklanja (odločno) prsi, prisesa na mojo ramo ali pa sesa svoje ročice (malo sumim, da ga mučijo dlesni – je to pri tej starosti že mogoče?)
Prav žal mi je, da sem zamudila vaše srečanje v avgustu – bila sem na dopustu. Kdaj ga boste spet imeli v škofji Loki? Prav trudim se, da se ne bi sekirala, vendar pa saj sama veš kako je. Na čase se mi dojenje zdi tako naporno, da bi najraje obupala in posegla po steklenički, ker pa nimam težav z bradavicami, in ker Gaber zelo pridno je, pa seveda ker bi mu rada nudila najboljše še vedno vztrajam in vztrajam. In si nabiram sive lase…
Vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav
D.

Draga D!

Vesela sem, da Gaber lepo napreduje in je zdrav dojenček. In razumem vašo skrb in negotovost, ali je mleka dovolj in ali ste res 100% poskrebeli za svojega otroka tako, kot je potrebno. Ali ste že prebrali knjigo Ksenije Šoster Olmer “Dojenje in materinstvo iz srca”? Toplo vam je priporočam, ker to ni le knjiga, ki govori o dojenju in starševstvu temveč predvsem knjiga, ki dviguje mamicam samozavest in vednost, da delajo dobro in prav in da naj bolj zaupajo same sebi in temu, kaj jim pripoveduje njihov otrok.

Predvidevate, da je manj mleka zato, ker so prsi mehkejše in ker se dojenček proti večeru doji pogosteje in je morda bolj nezadovoljen?

Kar opažate je popolnoma naraven pojav. Če dojenčka dojimo na njegovo željo in pogosto, se prsi kaj kmalu omehčajo in ni več občutka trdote ali izcejanja mleka. Razen če dojenček preskoči obrok. To je torej popolnoma normalno in večina mater se s tem sooča. Seveda s tem ne zanikam, da ne obstajajo krizice glede mlečne zaloge, ker se res lahko zgodi, da se dojenček nekaj dni ne doji tako pogosto kot spet nekaj naslednjih dni. Toda vse te krize so lažje obvladljive, če se zavedate, da je laktacija proces, ki valuje gor in dol, kot ste opisali tudi sami. Ampak pri tem ima bistveno vlogo tudi mamica sama, saj s skrbjo, da mleka ni dovolj povzročate zaviralni vpliv na vaše telo – na hormon oksitocin (tudi hormon sreče), ki sproža hormon prolaktin. Kot sami pravite, ste našli recept, ki je ta, da v času krize več počivate in več pijete. Tukaj bi dodala še en faktor, ki je zelo pomemben – v času krize je pomembno tudi, da VEČ dojite. In ko pride do tega, priporočamo GNEZDENJE.

Še enkrat poudarjam, da se mleko tvori sproti, da se dojke ne napolnijo kot lončki z mlekom. Če otrok prespi celo noč je razumljivo, da se je ob tvorbi mleka nabral presežek in da so dojke zjutraj trde in težke. Če se otrok doji sproti, pa se tudi mleko tvori sproti, to je izcejalni refleks.

Večina mamic ima zvečer t.i. večerni “blues”. Tudi tiste, ki smo že izkušene dojilje. Zakaj? Ker smo utrujene, s tem vplivamo na oksitocin in posledićčno na laktacijo.

Če Gaber lepo napreduje, dohranjevanje vsekakor ni potrebno. Pomembno je, da se boste vi sami naučili sprostiti in verjeti v svoje sposobnosti, takrat teh težav z mlečno zalogo zagotovo tudi ne bo več.

Nenazadnje: troci se ne dojijo le zaradi hranjenja. Otroci se pri nas, v našem naročju sprostijo, čutijo se varne in se povrnejo nazaj v svet amternice. To majhni dojenčki močno potrebujejo.

In ker Gaber lepo napreduje, črpanje ni potrebno.

Srečanje v Škofji Loki bo ta petek, 19.09.2003 ob 16.30 uri, v Zdravstvenem domu.

Verjamem, da se vam v tem vrtincu čustev zdi steklenička kot nekakšna odrešiteljica. Hej, tudi sama sem dala to čez pri rpvemotroku. Toda verjemite mi, da je s stekleničko precej precej več dela in da ni vse tako enostavno, kot se nam zdi. In sivi lasje so lahko tudi znak naše zrelosti, če pa z njimi nismo zadovoljni, jih pa lahko prebarvamo :). Dojenje je postalo težko zato, ker današnje matere dojenja ne sprejemajo več kot nekaj naravnega in normalnega ali ob začetnih težavah ne dobijo potrebne pomoči in podpore, ki bi jim pomagale prebroditi prve tedne. Dojenje je za novopečeno mamico na začetku res lahko težko in naporno, toda ko se oba navadita, postane neverjetno enostavno in prijetno.

Priporočam vam tudi, da preberete članek, ki sem ga danes objavila na tem forumu: “Kako se tvori materino mleko”: