dojenje in stres
Pozdrav,
Ker sem sama imela v triletnem obdobju dojenja kar nekaj hujših neprijetnih dogodkov v ožjem družinskem krogu, bi ti rada povedala, da prav bistveno pri meni ni bilo spremeb pri dojenju. Morda le rahla vznemirjenost(sitnost) pri otroku, katero pa bi prav lahko pripisala tudi zobenju v tistem času.
Seveda smo različni, a mislim da je bolje kljub čustveni bolečini dojiti in to sprejeti kolikor je pač najbolje možno, kot pa da že vnaprej predvidevamo da nekaj ne bo v redu z mlekom ipd.
Vse bo v redu.
lep pozdrav
Res je, da pravimo tako, da mati ne more nenadoma, kar čez noč, izgubiti mleka. Iz strokovne literature se nenadna in zelo hitra izguba mleka (do popolne suhosti) pojavi le, kadar mati doživi hud, nenaden stres, lahko pa tudi če prekomerno kadi, uživa alkohol, droge ali preveč kofeina ter določene vrste zdravil. Tudi pri takih materah je značilno, da je zaloga mleka le začasno zmanjšana in se v naslednjih dneh povrne.
Torej – kadar mati doživi hud čustveni stres, se takrat zaradi vplivov hormona oksitocina (ki mu po domače pravimo tudi hormon sreče) laktacija lahko močno zavre. To se seveda pozna tudi pri otroku, ki se pri prsih “krega”.
To sem doživela tudi sama in kljub vedenju o fiziologiji tega pojava, sem potrebovala dober teden, da sem prišla k sebi in dobre tri mesece, da je začel spomin na nesrečo počasi bledeti. In seveda, sem kljub izkušenosti, imela težave pri dojenju našega najmlajšega. Nespečnost, razražljivost, strah in drugi pojavi so pri tem popolnoma normalni in razumljivi.
Kako si pomagati? Veliko je odvisno tudi od starosti otroka. Predvsem čimbolj pogosto pristavljajte in poskušajte med odejnjem tudi sami počivati. Lahko se zgodi tudi, da tudi otrok sam v takšnih trenutkih zavrača dojenje, zato je lahko to še dodaten stres za mamico. Čimveč počitka, telesnega stika z otrokom in čimveč cartanja lahko zelo pomaga.