Dojenček padel s postelje
Tokrat ostajam neimenovana, ker se mi zdi tako bolje. Pred nekaj dnevi mi je dojenčica padla s postelje na glavico. Zbudil me je tresk po tleh, videla sem jo že mrtvo, pričakovala lužo krvi, kljub huronskemu dretju, ki je prihajalo od male. Ležala je na trebuščku in jokala na vse grlo. Kasneje sem zvedela, da je to dobro – ni se namreč onesvestila. Ni bruhala. Niti buške nima. Vseeno sva pohiteli na urgenco, ko se je pomirila, pravzaprav, ko sva se obe pomirili. Vse je v redu. Hvala bogu, vesolju, usodi, sreči. Že nekaj časa sem razmišljala o posteljni ograji, a to ni rešitev. Potegnila bi se gor in padla še z večje višine. Zakaj se mora vedno nekaj zgoditi preden ukrepamo? Zakaj mislimo, da se kaj takega ne more zgoditi ravno – nam? Prosim potolažite me – delite z mano podobno izkušnjo. In prosim povejte, kako vi rešujete varnost pri nočnem dojenju! Še zdaj mi v glavi odzvanja bum, ki me je vrgel pokonci … Lahko bi jo izgubila, srčka, težko pričakovanega, ki ga sicer tako zelo pazimo. Hvala, ker ste poslušali.
Žalostna in srečna obenem …
verjetno boš v odgovor dobila kup izkušenj mamic .. ki so jim dojenčki padli s previjalnih miz … kar je (predvidevam) še 1x višje kot je postelja … pa je bilo vse ok …
dojenčki imajo zelo mehke kosti … tudi lobanjske (fontanela) … mora biti res strašna smola da je kaj narobe ob padcu.
naš miško je spal (in še vedno spi) na sredi postelje … tako smo se ognili neprijetnostim ki jih opisuješ …
nima smisla da si očitaš karkoli … na izkušnjah se učimo … mislim pa .. da je redek otrok … ki ni nikdar imel take ali podobne nesreče …
.. našemu je na primer ogromna lesena klop po kateri je plezal z zunanje strani .. padla šez prsni koš na glavo (pri cca 1,5 let) … rezultat:zlom ličnice in še cel kup drugih ne ravno nedolžnih odrgnin … tolažba: pri tako malih otrocih se ne da nič kaj dosti pomagat … čas naredi svoje … odgovor treh zdravnikov …
… če zakrivaš nik si izbriši mail … ker drugače nika nima smisla spreminjat!
B.
Pozdrav!
Zgodi se zato, ker nas naš smrkolin enostavno preseneti. Pa saj se še ne more potegniti k višku. Ne, ne! Kje pa.itd….tudi nam se je zgodilo. Padel oz. skotalil se je s postelje, ker sem jaz med nočnim dojenjem zaspala in ga pustila na zunanji strani. Mi smo to težavo rešili tako, da sem ponoči dojila izključno na notranji strani, če pa že na zunanji, si nikoli več nisem dovolila zaspati. Ne sekiraj se več, glavno je, da je z malčico vse ok.
Pa še obilico dojenja vama želim,
A.
Zdravo, žal moram tudi jaz povedat, da je naša mala tudi že padla iz postelje. Toliko strahu, kot sem ga pretrpela takrat, ga po mojem ne bom več. Srce se mi je trgalo…ampak to se zgodi v parih sekundah nepozornosti… K sreči posledic ni. Ampak me še sedaj kar polt oblije, ko se spomnim na to. Brrrrr.
Joj, moj strah glede tega je veliiiiiiiiik. In malega dobesedno “vahtamo”, ko se odloči raziskovati posteljo, kavč, omare,… Pa vendar je v soboto padel iz postelje – svoje! Kot vsako dopoldne je spal. Vedno, ko se zbudi, ga dam takoj ven iz posteljice na tla. Sedaj pa sem kuhala – slišala sicer, da se je zbudil, pa vseeno nisem šla takoj k njemu. Mali je očitno enostavno dvignil nogico in splezal ven. No, bolje rečeno padel po tleh. Grozen zvok, grozen jok. Ne vem pa, če nisem jaz tulila bolj kot Anže. On je očitno vse dokaj hitro pozabil, ker je že isti večer, namesto da bi spal, plezal ven iz posteljice…
Meni je bilo takrat grozno za umreti. Zdaj sem se že malo potolažila. Ampak ga pa še bolj čuvam. Pa mi vsi pravijo, da bo še velikokrat padel, da mu moramo tudi to dovoliti… Ma kaj, ko pa mi je takooo hudo. Ampak – saj bo!
LP
Naj te potolažm. Ko je nam dojenčica padla iz previjalne mize (seveda sem bila čisto iz sebe in nisem bila sposobna niti klicati pediatra), nam je pediater rekel, da so dojenčki narejeni po merilih EU – izredno fleksibilni in prilagodljivi :))) S tem me je precej potolažil. Je pa rekel, kot si že sama ugotovila, da je super, če se ni onesvestila in če je takoj začela jokati. Kar je pomenilo, da nima nobenega pretresa možganov.
LP, IrenaK
Barbara in Analina, tudi jaz sem našega, dokler sem ga ponoči še dojila, imela vedno na sredini postelje, pa se mi je skotalil pri nogah dol s postelje :o( Otroci so nepredvidljivi :o)
Lep dan!
Vladka
Moj sin je bil star kakšno leto ,ko je splezal na pograd in gor lepo gledal knjige. Bila sem zraven in ga opazovala. (spal je drugače v svoji posteljci).
In potreben je bil samo trenutek, da sem odšla po pleničko, da ga obrišem..in je pogledal za mano-vstal…se naslonil na ograjo….v tistem momentu sem takoj skočila k njemu- v trenutku ko se je prevrnil čez….ga hotela ujeti….ampak se mi je nekako izmuznil iz rok in padel na tla.
Seveda se je udaril….in začel zeeeelo jokati. Stisnila sem ga k sebi….in čez pet minut ko je prišel domov mož…ne vem kdo je bolj jokal – jaz ali sin?:(
Hvala bogu ni bilo nič hudega. S tem ko sem ga hotela ujeti in se mi je izmuznil iz rok, sem vsaj nekoliko omilila padec. Če pa bi takrat padel direktno na glavo dol s pograda pa sploh nočem pomislit kaj bi lahko bilo.
Posledic ni bilo nobenih, tudi zdravnica me je potolažila…..jaz pa sem bila potem še kar nekaj časa jezna sama nase in na to kako sem bila nespametna, da sem ga pustila se igrat tam gor.
In sem potem še toliko bolj pazila nanj.
Se je zgodilo tudi pri nas. S tavelike postelje. Že pred tem in tudi kasneje sem to skušala preprečevati s tem, da je vedno spal na sredini. Če ni, sem jaz spala samo na pol in ga podzavestno čuvala.
Sicer pa: nočne omarice stran, po možnosti postelja do stene, na “prosto” stran pa na tla debele odeje ali penasto gumo – da ravno ne pade na parket.
Hmmm,
tudi meni se je zgodilo. Tudi ponoči, ko je spal z mano na veliki postelji. Spal je zelo nemirno (beri po celi postelji). Hvala bogu, zgodilo se ni nič, pač pa smo uvedli nekatera dodatna varovala:
a) babica je šiviljsko nadarjena in sva izdelali talne blazine (3 cm debeline), jih oblekle v bombaž in jih porazdelile okoli zakonske postelje (torej tudi če dete pade, ni problema). Te blazine še danes pridejo prav za valjanje in igranje po dnevni sobi. Super zadeva.
b) v prvi fazi pa sem zakonsko posteljo premaknila v kot in k levi strani pomaknila otroško posteljico
Drugače pa, kaj bo šele, ko bo zrasla. Milijon robov, moj dveletnik zdaj skače po postelji kot po trampolinu, babica (ob pogledu na take kaskaderske podvige) jemlje apaurin.
Veliko sreče, namesto slabe vesti pa priporočam blazine!
Pozdrav,
Povhlja
Tudi nas…seveda, ko sem zaspala, pa je bil na zunanji strani… Na sreco imamo posteljo kar pri tleh, pa se bolj zlezel je dol, kot pa poletel…pa je bilo vseeno grozen tisti bum… Od takrat sem dojila sam na notranji strani ali pa sede…
Ampak mene se sedaj mora tlaci zaradi padca po stopnicah… pred mojimi ocmi…sem bila prepozna… Je minilo kar nekaj casa, pa vsakic, ko grem v klet, me kar stisne… Ja, jo je cudezno odnesel samo z dvema buskama, pa malce odrgninami… Jaz si sploh nisem upala k njemu… In sem zamrznila za cel dan… Grozljivka…
Se sedaj se zahvaljujem vsem dobrim silam, ki so ga varovale…
Ne, jaz si ne delam utvar, da se nam pa ne more zgoditi… vseeno pa upam, da se kaj takega ne bi vec ponovilo…
Vsaka stvar je za nekaj dobra… jaz sem se po soku se bolj zavedala, koliko mi pomeni tale bucman… bucman pa se sedaj na veliko izogiba tistim stopnicam… tokrat z ograjico, seveda…
Saj bo… Lp! “neskrita” S.
Dobrodošla v klubu letečih dojenčkov, ko sem brala pred leti, da je mamici otrok padel iz postelje sem se zgrozila, no in od takrat mi je mala ene 5x padla s postelje, še danes ko je stara skoraj tri leta včasih pade direkt na glavo, tako da se mi zdi da se zarečenega kruha največ poje, ona nosi krivdo za moje zgražanje nad tisto mamico pred leti. Lahko ti rečem le to, ko je bila stara 8m ni imela nobene buške, zdaj pri treh letih pa jo ima, tako da so malčki res zeeelo fleksibilni.Ne sekiraj se, zato nisi nič manj boljša mama, predno se bodo poročili nas čaka še veliko padcev in vzponov.
Lep dan
K sreči se je dobro končalo 🙂
Možne rešitve:
1. Posteljo porini ob steno.
2. Omisli si dolgo kačasto blazino, ki jo položiš na rob postelje. Primerna je tudi za dojenje, če si spretna pri šivanju jo z lahkoto narediš sama.
3. Otroško posteljico porinite v prostor med steno in odraslo posteljo.
4. V trgovini kupi poseben nastavek (Thomy), ki ga zmontiraš na stranico in varuje špred podobnimi dogodki. Prav bo prišel tudi, ko se bo otrok preselil v svojo veliko posteljo..
5. Na tla položi blazine ali oddeje. Če otrok slučajno še kdaj pade, ne bo hudega.
7. Vedno začni dojenje na zunani strani postelje in nato končaj na sredini, tako da je otrok med teboj in možem.
Vem, kaj si preživljala… kaj boš rekla na to, da je moj mali, pri komaj devetih mesecih padel!!! iz stolčka za hranjenje… še zdaj mi ni jasno, kako, na kakšen način se je izmotal ven… ko sem ga samo za hip pustila samega, pa je bil privezan. Ko sem po bučnem joku pritekla v kuhinjo, sem ga zagledala na tleh… ne znam ti povedati v kakšnem šoku sem bila, samo prijela sem ga,gledala, če mu kje teče kri… ko sem se malce pomirila, naju je mož (seveda jezen name, ker ga nisem zadosti čuvala), odpeljal k najini zdravnici, je bilo hvala bogu v redu. Rekla je samo, grozno srečo ste imeli gospa. Ko sem pomislila, kaj vse se bi lahko zgodilo… lahko bi si prebil glavo, lahko bi imel pretres možganov, lahko bi… rajši ne pomislim naprej. Šok je bil neznosen, stres velik. Pa očitanje mame, da nisem zadosti pazila na otroka… pomiri se, bodi vesela, da se je končalo srečno.
Ko je moj petletnik zgrmel iz kolesa po stopnicah direkt na nos in se mu je ulila kri…(preživel brez posledic, pa še svojo RTG slikico glave je videl), sem se tolažila z zgodbo kolegice, kateri je sin padel iz balkona. Bili so na obisku, poletna vročina, balkonska vrata pa so kljub temu zaprli. Medtem ko so klepetali pa je štiriletnik odprl vrata in šel na mali balkonček brez ograje in padel dol. Tišina. Kolegica je letela dol, ga zagrabila, mali pa nič, samo kri mu je lila z nosu. Potem se spomni na potoček, ki je tekel v bližini in teče tja. Medtem padeta oba po tleh, v tistem pa malemu iz nosu odleti strdek in je zajokal. Na slikanju so ugotovili počeni čelnico in 2x zlomljeno ličnico. Čez 14 dni sem ga videla in razen temnih podočnjakov ni bilo sledu o padcu.
Otroci so res trdoživi, če nimajo smole in nerodno padejo. Prva leta so posteljice in povijalne, potem pa se začnejo tobogani, drevesa, stopnice…
Irena, brezveze, da se je tvoj moz jezil nate, ker ga nisi kao dovolj cuvala…
Naslednjic se lahko zgodi tudi njemu…kaj ne? A bos potem tudi ti jezna…
Nesreca res nikoli ne pociva…
Jeza pri tej stvari nima nic opraviti…
Jaz sem hvalezna mojemu, da pri takih stvareh vedno ohrani mirno glavo…da mi stoji ob strani…
Samo moje mnenje… vse dobro… S.
Naš mlajši razbojnik pa je imel obdobje, ko je “vadil” premet čez ograjo svoje posteljice s pristankom na glavi… Imamo otroško posteljico z visoko ograjo in tremi nivoji jogija. Imeli smo naštimano na najnižji nivo, tako da je imel ograjo v višini ustnic, ko je stal v postelji. Pa vendar mu je uspelo! Sredi noči se zasliši POK! Mene je kap. Vsa v strahu stečem v njegovo sobo in otrok leži na tleh in joče!!! Se mi zdi, da se mi je srce ustavilo za nekaj časa. In seveda nič mi ni bilo jasno! Kako?!? Ko sem ga pomirila, ga spečega dala nazaj v posteljico in vsa v transu odšla nazaj v posteljo – se je prebudil in spet padel čez!!! Zopet oddrvim k njemu, ga dam nazaj v posteljo – in glej ga šmenta – še tisti moment se prime na ograjo, stopi na prstke, z eno nogo na letvico, se nagne čez rob in veselo naredi premet! Da te kap! Nato smo parkirali njegovo posteljico zraven velike zakonske (ki smo jo hvala bogu imeli v njegovi sobi za najino dojenje) in kar naenkrat skakanje ni bilo več zanimivo. Tisto noč smo zaspali s tremi buškami…. Takrat sem spoznala, da pri otroku nisi nikdar siguren. In posteljica je še vedno ob zakonski postelji – in od takrat ni več delal premetov… Še dobro, da imamo po tleh mehak tepih. Drugega kot bušk nismo staknili….
Me veseli, da se je vse dobro izteklo!
Kot so ti že predhodnice napisale, imajo otročki res še zelo mehke kosti, in so kot iz “gume”, tako da taki padci, pa čeprav izgledajo grozno, včasih niti niso tako nevarni; otrok se večinoma prestraši in zato tudi joka. Nevarno zna biti le takrat, če pade in nič ne joka – ali izgubi zavest, ali pa je malo omotičen, apatičen…..Takrat bi tudi jaz takoj letela k zdravnikom!!
Pri nas je nastarejši sine pri 8 mesecih izvedel “akrobacijski skok” iz stolčka za hranjenje. Nekako je izvil nogico ven iz trotočkovnega pasu za zapenjanje in se prekucnil naprej, ter “bumf” skoraj direkt na glavico….Nama z možem je bilo padec grozno slišat, saj videla ga pa nisva, čeprav je bil le 10 cm stran od naju (vsi trije smo namreč nekaj gledali na računalniku) – pa si potem rečeš: “Ja pa ravno v trenutku nepozornosti, pa čeprav le 10 cm stran….” Res sva se takrat ustrašila. A “glasovna sirena” je bila takrat zelo intenzivna, tako da ni bilo nič hudega, pridelali smo le eno buško. V šali pa lahko rečem, da je po tem dogodku kar malo intenzivneje začel govoriti :-))))
Veliko veselja z vašimi sončki vam želim,
Anina