Dojenček joče v vozičku
Dragi starši!
Moja hči,ki je stara tri mesece nikoli noče ležati v vozičku, tudi če ji dvignem zglavje. Ves, res ves čas se joče, tako da sprehod na ta način ni možen. Dam jo v kenguru za nekaj časa (pravijo, da lahko največ uro na dan ; kaj menite vi?) ali pa jo preprosto prenašam naokrog. Takrat z zanimanjem opazuje okolico in je prav zadovoljna. Tudi, ko sva notri, jo v glavnem nosim naokrog.Včasih, ko gledam mamice z vozički se mi kar malo stoži.
Pa kaj, se bova pač nosili, čeprav me vsak dan bolijo roke.
Povejte mi prosim dragi starši, ali je še kje kak otrok, ki nikoli noče biti v vozičku? (izjema je takrat, kadar spi, ampak tako, da jo poprej uspavam in zaspi v naročju)
Lep pozdrav vsem, Sonja.
Draga Sonja,
Naj te potolažim. Moj sin je bil ravno tak – živahen in radoveden. Vozička tako skoraj nismo mogli uporabljati, ker je v njem samo jokal. Smo ga pač več nosili okrog. Pa saj je še prehitro minilo. Meni se je to zdelo celo pozitivno, saj sva bila tako v stalnem stiku, se pogovarjala, opazovala okolico… Hoditi je začel pri desetih mesecih, tako da se ni nikoli veliko vozil v vozičku. Zdaj pri dveh letih in pol, pa vozička praktično ne potrebujemo več, saj zmore prehoditi že precej velike razdalje, potem pa ga prenašamo na ramenih.
Sama sem imela srečo, da je bil vedno zelo lahek (2,5 kg pri porodu) in še vedno tehta samo 11 kg, tako da ga ni težko nositi.
Srečno.
Andrea
Draga Sonja,
jaz sem imela srečo, ker se je moj sine z veseljem vozil v vozičku, dokler ni shodil in tudi uspavali smo ga čez dan najlažje v njem. Imajo pa naši znanci fantka, ki se ni niti minute svojega življenja prevozil v vozičku, ker je v njem vedno močno jokal. Od začetka je bilo hudo, ko pa so se navadili je bila zadeva podobna kot pri Andrei. Prav uživali so, čeprav je mamico včasih malo bolel hrbet. Shodil je že pri 11 mesecih in od takrat dalje samo hodi (skoraj vedno sam). Tako da se hitro vse uredi. Upam, da sem te kaj potolažila.
Lep pozdrav Jakica
Pozdravljena!
Tudi našemu se je to začelo dogajati nekje okoli treh mesecev, pa smo ga nekaj časa nosili, kak mesec, pri petih mesecih se je začel spet rad voziti in še zdaj veselo sedi v vozičku, z redkimi izjemami…
Ne obupaj prehitro; počakaj kak dan, dva tri, teden, pa poskusi znova…
Pri nas je uspelo…
Srečno, A.
Živjo !
Vem, da ti tole ne bo v veliko tolažbo, vendar je tvoj problem na las podoben mojemu – izpred 2 let. Do starosti 4 mesecev je bilo mojo hčerko praktično nemogoče prepričati, da bi se vozila v vozičku. Samo začutila je, da jo polagam noter, že se je drla na vse pretege. Le spala je v njem – seveda tako, da sem jo prej uspavala v naročju in jo šele spečo položila noter. Ko se je prebudila, je čisto pobesnela. Drla se je tako togotno, da so me na ulici ljudje pogledovali, češ, le kaj je revčku mama naredila. Poskusili smo vse – vključno z večurno vožnjo po zapuščenih kolovozih – vseskozi z “glasbeno” spremljavo. Brez uspeha.
Po cele dneve na rokah, dosti tudi v kenguruju, to je bil moj vsakdan prve štiri mesece. Veliko ljudi mi je očitalo, da za tako majhnega dojenčka nošnja v kenguruju ni zdrava in morala sem požreti mnogo pripomb na to temo. Pa sva obe kar preživeli. Hčerka se je navdušeno nosila v kenguruju (vsega približno uro do dve na dan), zato mi ni žal. Kar se prenašanja na rokah tiče, te popolnoma razumem, ker se še vedno živo spominjam, kako bolijo roke, hrbet in kolena.
No, ko sem bila že čisto na tem, da se vozička dokončno znebim, je ob svojem obisku moja mati izrazila željo, da še enkrat poskusi. Mislila sem si, ti kar daj, in ji prepustila voziček z malo kričačko. Potem pa je čas kar mineval in čez dobro uro se je mami prismejala izza vogala. Od takrat do leta in pol, ko smo voziček pospravili, so mi postali sprehodi res užitek.
Pravega nasveta ti žal ne znam dati, ti pa priporočam, da nekaj časa ne poskušaš več z vozičkom, potem pa, kolikor je otrok sposoben, dvigneš hrbtni del in mu daš še eno priložnost.
Do takrat želim tvojim rokam čim več počitka – uporabi tudi roke partnerja, sorodnikov in prijateljev ter ne izgubi upanja. Ko se dojenček nauči sedeti in semu odpre svet, je življenje z njim prekrasno.
Veliko veselja in zdravja obema !
Naš malček včasih med sprehodom sili iz vozička. Če ne joče premočno, ga skušam potolažiti v vozičku. Pri tem si pomagam z dudo ali s kakšno ropotuljico (star je dva meseca). Zraven mu tudi mirno prigovarjam in se trudim delovati čim bolj mirno.
Če je jok premočan, ga dvignem in potolažim v naročju in nato zopet položim v voziček. Včasih sem morala to storiti večkrat, ker je bilo vedno znova kot da bi ga položila na žerjavico. Po nekaj poskusih se je vdal (jaz sem bolj trmasta!).
Podobno poskuša tudi v avtosedežu.
Moj recept, ki zaenkrat dela, ne vem pa, kako dolgo bo še, je torej vztrajnost in nežno prigovarjanje, s katerim otroka potolažiš v vozičku. Pravijo namreč, da ga ni dobro takoj ob vsakem joku dvigniti v naročje.
Lep pozdrav, Katarina
Otrok se najbolj varno počuti v maminem naročju in je tudi najbolj zadovoljen. Nobena druga samica ne nosi svojih mladičkov ven iz brloga spat in se vsi tiščijo mamice. Otrok se počuti ločenega od mame in zato joče. Meni je uporaba štorklje zelo olajšala vso stvar. Po svetu obstajajo kulture (npr. amazonski Indijanci), kjer otrok dokler ne shodi, sploh ne zapusti materinega naročja ali hrbta in antropologi poročajo o izjemno veselih in sproščenih otrocih. Morda se je dobro učiti kje drugje, ne zgolj s pogledom v sosedin voziček. Jaz imam tri otroke in sem vse prenosila. Z velikim veseljem. Pa še povsod, v vsako trgovino in avtobus sem šla brez težav, ker sem imela obe roki prosti.
Tudi jaz imam iste probleme. jaz mojo punčko prenašam v kengurujčku od 2 meseca dalje – za sprehod dopoldne in popoldne. tako ji paše in zaspi. če jo dam v voziček ali jajček samo joče in se čisto prepoti. potem me jo je strah dvigniti, da se ne bi prehladila in je vse skupaj napor za obe. če pa hodiva skupaj naokoli je pa zadovoljna. pediatrinja sicer pravi, da to ni najbolje za hrbtenico in za kolke, ampak saj tudi, če otroka nosiš v rokah verjetno ni dosti bolje. kaj menite mamice?
lep pozdrav in veliko veselja vsem!
Tudi mi smo otroka prenosili, da je bilo veselje. Zadevo smo si olajšali s slingom (ta se mi od vseh nosilk zdi najbolj enostaven). Je pa res, da nismo kultura, ki pozna nošenje otroka, zato smo rabili nekaj časa, da smo se na sling navadili. Zdaj se otroček pri devetih mesecih že tako veselo na noge postavlja in bo zdaj zdaj shodil.
Je pa naporno, vem. No, kako že pravi reklama? Še prehitro bodo zrasli …