Zdravo,

ker se je ta tema nekje prejšnji teden zaključila, bi samo rada vprašala kaj si vi mislite o dodatnih aktivnostih za vašega otroka v predšolskem obdobju, in kdaj je za vaše pojme čas, da se otrok z kakšno dejavnostjo začne ukvarjati.

Osebno sem mnenja, da otrok v predšolskem obdobju ne potrebuje nobenih dodatnih aktivnosti, treba mu je omogočiti brezskrbno otrošvo, brez urnikov, brez obveznosti, brez stresa…..

Kaj misilite o tem? Kje je to naše brezskrbno otroštvo, ali ga otrokom res nudimo???

Zares aktualna tema! Včasih se mi ti malčki, ki imajo že prave urnike in letajo iz ene aktivnosti na drugo, prav smilijo. Zares težko razumem, da je toliko npr. petletnikov, ki jih hkrati toliko zanima npr. angleščina, balet in ples ali še kaj drugega , da so se zato pripravljeni odpovedati sproščujoči igri oziroma prostemu gibanju v naravi. Res poznam predšolske otroke, ki imajo po tri dejavnosti na teden. Ob štirih pridejo iz vrtca, hitro pojedo, hitro na dejavnost, hitro domov in že je tu večer, ko je na vrsti večerja in spanje. Nič čudnega, da so utrujeni in brezvoljni. Tudi otrok potrebuje čas zase (pa ne mislim s tem na valjanje pred TV) in za kvalitetno komunikacijo s starši. Meni je bilo veliko pomembneje, da sva popoldne sestavljala kocke, listala in brala knjige in se sprehajala v zelenju. Vmes sva mimogrede “vpletla” po nekaj angleških besed. Hodil je le na eno dejavnost, ki ga je resnično zanimala (enkrat tedensko) in vsakič posebej je bil navdušen.

Čisto se strinjam z gospo Majdo!
Otroška brezskrbna leta minejo v trenutku in sploh se mi zdi še malo prezgodaj, da otroka z nečim pretirano obremenimo še pred vstopom v šolo.Saj otrok sam še sploh ne ve, kaj bi ga zares zanimalo. Oz če je ravno nasprotno, če ga npr.zanima športna aktivnost ali je glazbeno nadarjen mu seveda omogočimo obiskovanje teh aktivnosti, vendar v mejah normale. Včasih so starši tisti, ki diktirajo, kaj naj bi bilo otroku všeč.
Lep pozdrav! Vita

Tudi sama se strinjam s tem ,da otrok , ki hodi v vrtec ne potrbuje dodatnih aktivnosti.Otrok,ki pa ne obiskuje vrtca, pa verjetno rabi kakšen krožek.

Pozdravljeni !
Naša petletnica obiskuje dvakrat na teden telovadbo v sklopu vrtca. Zdi se mi dobro, da lahko porabi energijo sploh v mesecih, ki prihajajo.Vpisani sva tudi v gledališki abonma.Tu pa se konča saj smo veliko časa skupaj, beremo slikanice, rišemo, če se le da gremo kam hodit in uživamo, da smo skupaj.

Sama imam štiri in dve leti stara sinčka. Glede na to, da smo doma na deželi,
smo (ko prideta iz vrtca), do večera vzunaj. Naše skupno druženje je več ali manj povezano z igrami, ki vključujejo veliko gibanja ( tekanje, skrivanje…).
Ko so nam v vrtcu predstavili dodatne aktivnosti za otroke:angleščina, bralna značka, fit club (telovadba), plesne vaje…, sem se odločila, da starejšega vpišem
k telovadbi 1x tedensko inplesne vaje 1x tedensko. Oboje poteka med bivanjem
v vrtcu in moram priznati, da mi sin vsakič, ko pridem iz službe domov pove in pokaže kaj so plesali oz. telovadili – z velikim sijočim nasmehom. Tako sem tudi jaz zadovoljna, ker vidim, da v tem uživa. Medtem, ko angleščina in bralna značka….vidim, da ga ne zanima in ga niti siliti nočem, ker vidim, da ga take zadeve še ne zanimajo. Seveda, zvečer pred spanjem prebiramo Cicido, Zmajčka in se o prebranem tudi pogovorimo, ampak čez dan pa ne. Zakaj bi ga potem silila
z dodatnimi aktivnostmi, ki jih ne želi obiskovati. Vem pa, da ko bo želel k angleščini …bo pač šel.

Mislim, da se starši premalokrat vprašamo ali je našemu otroku všeč določena aktivnost ali ne… Zmotno, še prehitro bodo korakali z ogromnimi toribicami v šolo in bodo s šestimi in sedmimi leti še preobremenjeni z dopolnilnimi ali dodatnimi
aktivnostmi, zato pustimo jim vsaj par let brezskrbnega otroštva in uživanja v tistem, kar SAMI radi počnejo

lp
Sanda

Zdravo,

hvala bogu, da so še starši ki razumejo bistvo vsega, in da razmišljajo pametno, res se mi zdi prezgodaj v predšolskem obdobju kamorkoli otroka vpisovat!

lep dan

Smo pa tudi taki čudaki, a ne, Nives, ki razmišljamo “nespametno” in jih vozimo k plesu in telovadbi.
Lep dan, Ali

Ali,

nisi edina. Važno , da naši otroci uživajo in se veselijo vsakega dneva, ko pride njihova dodatna aktivnost.

Kar tako naprej.

LP,Kaja

Oprosti to je tvoja lastna interpretacija napisanega, ne moja, če drugače razumeš, tvoj problem.

Želela sem samo poudariti svoje mnenje in vrniti zaupanje v “stare dobre čase” ko smo še imeli čas za kaj normalnega, ko nismo dirkali iz enega konca na drugi, v večni tekmi za nečim, tako ali tako (ne)dosegljivim rečem ……….

lep vikend

Osebno mislim in prakticiram, da predšolski otrok potrebuje veliko in še več stika z naravo, igro v naravi, varen dom , nenasilno jutranje zbujanje, postopno zapuščanje domačega ognjišča in varen objem matere oz. staršev.
Resni psihologi , ki so resda v manjšini, v Ameriki že desetletja svarijo pred kvarnim vplivom prezgodnje intelektualizacije na otrokov razvoj.
Mislim, da je današnji tempo enostavno razčlovečujoč za ta mala bitja in da smo starši dolžni poskrbeti za umirjeno klimo, ne pa za natrpane predšolske skupine otrok v vrtcih, kjer je npr. banalno rečeno tišina in umirjenost marsikje povsem tuj pojem tako vzgojiteljicam kot staršem.

Draga Jana,
Sicer po svojih močeh poskušam zagotoviti večino tega, ampak: “nenasilno jutranje zbujanje” in “natrpane predšolske skupine otrok v vrtcih”… Kako si lahko privoščim kaj drugega, če imam službo od 7h do 15h, pa prenizke dohodke za drugačno obliko varstva? V vso to naglico smo tako rekoč prisiljeni, razen, če se odselimo na “samotni otok”. Na srečo je moj sin s takšnim tempom zadovoljen, tako, da nimam slabe vesti.
O dodatnih aktivnostih pa tole: vsekakor samo tisto, kar otroci delajo z veseljem (lahko so tudi organizirane aktivnosti); predvsem pa brezskrbna igra na svežem zraku in zagotavljanje občutka varnosti in pripadnosti v krogu družine.
Lep pozdrav.
Andrea

Zdravo,

res je, strinjam se s tab.Mislila sem, da so starši ki se udeležujejo teh pogovorov vseeno mal bolj “naravno” usmerjeni, vsaj kar se tiče starševstva, pa izgleda da večina še vedno misli, da je prav srčkano videti otroka pri 5, 6 letih ki “spika angleščino”, pleše balet, igra violino, obvlada PC igrice, pa še tako “veseli” se tega, ne vem če se otrok ravno “veseli” vseh teh dejavnosti, mogoče pa samo pogreša družbo, občutek da ga nekdo spremlja, občutek bližine, ne vem……..
Neposredni stik z otrokom bomo trdno vzpostavili do šole, za vse te intelektualne igrice imajo še ogromno časa kasneje, ko bodo veliko bolje znali povedati, kaj jih resnično veseli……..

lp

Draga Nives,

Če sem te užalila, mi ne zameri, ker sem dobila toliko enih odgovorov po e-mail-u.
Hotela sem samo povedati (napisati), da, če je otrok zadovoljen s popoldanskimi
aktivnostmi v redu. Moja dva nista. Uživata v vrtcu in aktivnostih v vrtcu- telovadba in plesna šola, starejši še računalništvo, mlajši pa k projektu KNJIGOBUBE.
Hotela sem samo poudariti, da vidim, da jima več pomeni, da smo DRUŽINA.
Da gremo kot družina na sprehod, da vse kar delamo, delamo skupaj. Kot
nekdanja voditeljica plesne šole za malčke od 4 let dalje, sem se srečevala
tudi s takimi primeri, ko so se otroci oklepali vrat, češ nočem plesati in nočem notri v dvorano, starši pa tudi po mojem pojasnjevanju, da otroka raje ne siliti k
dejavnosti ki jo odklanja, niso imeli dovolj razumevanja in so opravičevali to kot
razvajenost in trmo. K sreči ne vsi, ampak otrok, ki se je ves objokan stiskal k
steni, moram priznat, se mi je zelo, zelo smilil. Potem sem se sicer bolj ukvarjala
s takimi in so pristopili k igri, so bili pa taki,ki se je videlo, da imajo do tega odpor.

Konec koncev pa vsak starš svojega otroka najbolje pozna in vem, da tudi izbirajo
aktivnosti otrok svojim otrokom primerno.

Lepe dneve in obilo užitka s svojimi otročki
Sanda

Strinjam se z Nives. Starši dandanes med seboj kar nekako tekmujejo in s ponosom oznanjajo kam vse hodijo njihovi otroci. V predšolskem obdobju otrok potrebuje družino in igro v naravi, ter komunikacijo z vrstniki. Pred kakim letom se brala članek priznane otroške psihologinje, ki je izjavila, da starši vse prekmalu otroke vpišemo v raznorazne dejavnosti, ko za le-te sploh še niso zreli. Ko pa otroci dejansko postanejo zreli pa so že vsega naveličani. Osebno mislim, da mora biti otrok za določeno stvar zrel in da ni pametno prehitevati časa. Otrok pri 5-tih, 6-tih letih sploh še ni zrel, da se na šolski način uči tujega jezika. Poglejte otrok, ki se pri 4, 5, 6, 7, 8 letih uči 2x45minut angleški jezik na koncu 8. razreda ne bo znal prav nič več kot otrok, ki se je začel redno učiti angleški jezik v 3. razredu. Vse skupaj je seveda še odvisno od talenta.Vsak napreduje do meje svoje nesposobnosti. Imam sosedo, katere mama je njeno hčerko (4leta) torej stara mama je svojo vnukinjo vsak dan učila. Učila jo je brati, pisati, računati, itd………. Naokoli se je bahala koliko znanja, že da ima njena vnukinja. Ko pa jo je peljala na otroško igrišče, se ta otrok sploh ni znal pogovarjati s sovrstniki. Njeni stari starši pa tudi starši so na igrišče vedno vzeli samo npr. 1. čokoladko in ko se je pridružil drugi otrok in milo gledal jim še na kraj pameti ni padlo, da bi deklica čokoladko lahko razdelila in si tako morebiti pridobila prijatelja. Torej, danes je ta deklica stara 6 let, totalno asocialna, samo gleda in se nikakor ne zna vključiti v družbo. Kaj ji pomaga vso znanje angleškega jezika, plesni koraki, branje, pisanje ko pa nima enega prijatelja, ko ne zna razdeliti ene čokoladke, ko je OSAMLJENA. Menim, da so ji starši z vsem intelektualnim znanjem dali slabo doto, saj je niso NAUČILI komuniciranja. Moja sodelavka ima petletno hčero in že sanjari kako, da bo le – ona študirala v tujini. Hodi na plesne urice, angleščino, plavanje …… Mislimi EJ petletni otrok.
Torej, vaš otrok ima lahko ne vem koliko diplom pa to ne pomeni, da bo srečen ali da bo sploh funkcioniral v življenju. Imam kar nekaj prijateljev, sošolcev (35let), ki imajo diplomo v žepu (dipl.antropolog, dipl.matematik, dipl.zgodovinar), ki živijo na račun staršev v otroški sobi. Svojega znanja nimajo volje vnovčiti raje živijo parazitsko življenje.
Svetujem vam, da svoje otroke naučite komunikacije, opazovanja narave, igre, samostojnosti…… Za jezike, note bo še dovolj časa
Na koncu pa si odgovorite kaj si bolj želite. Da je vaš otrok mag. antroplogije z aktivnim znanjem angleškega in nemškega jezika, zagrenjen in brezvoljen na vaš račun v otroški sobi ali frizerka z veseljem do življenja, aktivna in zadovoljna.
Torej ni vse v diplomah.
Pa upam, da ne bodo prišli časi ko bodo 2 letnike vozili na glasbene urice in urice tujega jezika.
No, hvala za vašo pozornost

Draga Mateja,
kar si tako lepo napisala, je verjetno misel večine staršev.
Moji 5-letni hčerki želim le, da bi v življenju nek poklic – kakršenkoli – z osnovno, srednjo šolo ali fakulteto, ker je vsako delo častno – opravljala z veseljem in bi bila srečna.
Strašno rada obiskuje urice angleščine v vrtcu – pa to niso klasične šolske urice, temveč se je učni program podredil starosti otrok (5-6 let) – vsega se “mimogrede naučijo” preko pesmic, risanja, lepljenja, igranja, plesa…. Zelo rada jih obiskuje tudi zato, ker je v času teh uric v vrtcu po njenih besedah dolgčas – program se konča in ker imajo v skupini precej dečkov, ki so hrupni, divjajo in kričijo, ji povsem ustreza, da se umakne v miren prostor, kjer jo čaka prijazna tovarišica. Lani sem ji razložila, kaj bodo počeli na uricah angleščine, zadevo smo 1 mesec premlevali, nato se je sama odločila, da bo šla pogledat na uro, kaj se tam dogaja.. Letos mi je prinesla vpisni listek in takoj povedala, da bi rada hodila in če jo lahko prijavim….
Res pa je, da sta bila lani v skupini dva otrok,a ki nista kazala najmanjšega zanimanja za sodelovanje, tovarišica je prosila starše, naj jih vendar ne mučijo, ker jim ne bi rada priskutila tuj jezik, pa se ambiciozni starši niso dali… To se mi pa res gabi!
menim, da spet ni tako slabo, če je otrok vključen v dejavnost, v kateri res uživa in se veseli dneva, ko je na vrsti. To po mojem nikakor ne pomeni, da ne uživa v naši družbi in da mu ne namenjamo dovolj pozornosti – vsaj zase lahko rečem, da ji dajem ogromno časa, pozornosti in ljubezni, slišim pa, da nekateri starši že 4-letne otroke po prihodu iz vrtca pustijo same na dvorišču do večera……
Ker živiva blizu Tivolija, sva z mojo malo veliko v naravi, se ukvarjava s športom, vsak dan ji prebiram pravljice, z očijem gradita hiše iz kock in šahirata, skrbiva za njene punčke in medvedke, igramo družabne igre, uprizarjamo lutkovne predstave, rišemo in izdelujemo predmete, hodimo v gledališče- res težko bi rekli, da se ji doma nič ne dogaja, pa jo klub temu vozimo – 1x tedensko k telovadbi in 1x na ples – ker si ona tega želi in ker jo to veseli. To pa je smisel vsega, kajne?
Lep dan vsem staršem in našim sončkom!
Ali

Bravo Mateja, res lepo si napisala. Tudi sama sem popolnoma enakega mišljenja in me je zelo ujezila “postavka” v Knjigi spominov za novorojenčka, kjer moraš vpisati: Tvoji načrti in cilji za otrokovo prihodnjost! Vpiši fakulteto in poklic! Haloooo ? Jaz sem napisla samo, da si želim da si izbere tako pot da bo ON v življenju srečen, pa naj bo po poklicu predsednik ali smetar. Mislim, da bi morali starši bolj delovati v smeri, da bo otrok samostojen in dovolj samozavesten da bo znal sam ugotoviti kaj ga zanima in to je potem tisto pravo. Dodatne aktivnosti v zelo zgodnjem otroštvu so lepe tudi v obilki sprehodov in opazovanja narave.

Lep dan vam želi Jakica

Se strinjam s teboj, Ali. Otroci naj bi v tem kar počnejo uživali. Če uživajo v angle-
ščini, super, če uživajo v sestavljanju puzzl-ev tudi o.k., samo, da uživajo ob tem.
Konec koncev smo srečni tudi starši, če vidimo, da je otrok srečen, s tem si gradi
samozavest.
Meni moja dva mušketirja dirigirata tempo prostega časa in če nas kdaj kdo vidi
(sreča, da v bližini ni nobenega naselja), predvsem mene, ko vihravo letam po jasi
ko se igramo lisice in srne, pa zajčke in volke, si misli, da je z mano nekaj hudo narobe. Hočem povedati, da tudi ob takih igricah in stikih z naravo se otrok ogromno nauči. Brez vsiljevanja. Če pa bi izrazila željo: da bi hodila na angleščino,
bi ju pa sigurno vključila v omenjeno aktivnost. Samo, da ni vsiljevanje nečesa, kar
otrok noče.

lepe skupne, aktivne dneve vsem skupaj

Sandra

Draga Andrea,
močno občudujem vsako mater in očeta posebej, ki se trudijo vsak po svojih močeh zagotoviti otroku poleg materialnega še svojo ljubezen in pozornost, kar jaz v svoji družini postavljam dosledno na prvo mesto. V zvezi s tem in ravno zato sem ostala nekaj let doma, da so šli otroci v vrtec šele pri štirih letih in več. Zategnila sem lasten pas, se pravi, vprašanje je , kaj res danes nujno potrebuješ za preživetje in kaj so želje in vsiljeno potrošniško razmišljanje v stilu, kaj vse nujno moraš imeti…… manipulacije s strani medijev, reklam, vsesplošnega načina razmišljanja so velike. Pri hrani ne stiskam in kupujem kvalitetno, polnovredno hrano. Otrokom veliko zašijem sama, veliko nosijo rabljena oblačila, ne navajam jih na znamke, ker niso pomembne. Vsako etiketiranje je odveč in ga je preveč.
Se da, se da…. pravi ena pesem in jaz verjamem, da se vsi trudimo. Jaz sem razgrnila del svojih pogledov in filozofijo do otrok in med njimi je tudi nenasilno jutranje zbujanje, če je le mogoče, veliko telesnega stika, ker znanost danes potrjuje izredno pozitiven vpliv na imunski sistem, dojenje, družinsko posteljo, stik in še enkrat igro v naravi, pa če je to zgolj in samo tekanje po gozdičku. Vsi tega res nimajo blizu, a imajo avtomobile in se lahko v majhni LJubljani in Sloveniji v parih minutah zapelješ takorekoč do pragozda.
Mislim, da je stvar v vrednotah in prednostih, ki si jih zastaviš v življenju in stvar tudi zornega kota iz katerega gledaš na stvari.
Lep pozdrav vsem trudečim se mamam in očetom.

Draga Jana,
Se strinjam. Trudim se pač v okviru svojih možnosti. Mislim, da je čudovito, da si lahko ostala doma z otroki v njihovih prvih letih življenja. Jaz si tega žal ne bi mogla privoščiti. Čeprav živimo skromno (upoštevamo precej tega kar si napisala), brez moje plače ne bi šlo. No, sem pa prepričana, da se nas večina staršev (zagotovo tudi vsi na tem forumu) trudi po svojih močeh v prepričanju, da delamo najbolje za svojega otroka. Prav zato je tudi dobrodošla izmenjava mnenj in nasvetov med starši na tem forumu. Trudimo se torej še naprej.
Lep pozdrav.
Andrea