Pozdravljeni!

Na vas se obračam s prošnjo po nasvetu glede postopkov pridobitve odločbe oz. potrdila, da je otrok dislektik.

Prijateljičina hčerka, stara 10 let, namreč kaže mnoge znake disleksije (zamenjevanje črk b in d, težave pri nareku, branju naglas…). Njena mama je to začela opažati že zgodaj (v drugem razredu 9l), opozorila učiteljico, a je nihče ni jemal resno. Zaradi okoliščin in slabe podpore okolice ter lastnih dvomov je počakala še dve leti. V letošnjem letu pa je hčerki v šoli že tako hudo, da mnogokrat prijoka domov. Njena učiteljica namreč ne kaže nobenega razumevanja, nasprotno, deklico velikokrat ponižuje pred celim razredom. Prijateljica se je že poskušala pogovoriti z razredničarko, a vse brez uspeha. Ker je učiteljica “znana” po svojih neprimernih metodah, je prijateljica že pred začetkom leta, ko je izvedela, kdo bo otrokov razrednik, prosila ravnateljico šole, da bi deklico dali v drugi razred, a je naletela na gluha ušesa. Ker deklica dobesedno trpi v šoli, zavrača tudi vsako skupno druženje z razredom (izleti, noče iti v šolo v naravi…), je prijateljica vložila prošnjo za prepis hčerke na drugo šolo, saj si deklica sama želi spremembe, na sosednji šoli pa se je o njenih problemih tudi že pogovorila s svetovalno delavko.

Problem je predvsem v tem, ker je prijateljica izvedela, da je zelo težko v kratkem času pridobiti potrdilo, da otrok potrebuje v šoli prilagojeno poučevanje/preverjanje znanja. Deklica je na drugih področjih zelo nadarjena, a se je zaradi omenjenih težav zaprla vase. Prijateljica jo je pred časom le težko pregovorila, da sta se dogovorili za posvetovanje na Gotski (prvo svetovanje imata v drugi polovici tega meseca). Ker pa povsod čakaš tudi po več mesecev za svetovalni termin (ne ve tudi, na koliko svetovanj bo deklica sploh pripravljena iti), jo skrbi, da ji ne bo mogla pravočasno pomagati.

Kaj ji svetujete?

Najlepša hvala za kakršenkoli nasvet.

Alenka

P.S.: Prijateljica je iz okolice Kamnika.

Alenka,

Šola ima kar nekaj mehanizmov, da pomaga otroku, tudi če ta nima odločbe – npr. dopolni pouk, pomoč svetovalne službe, pomoč defektologa (v okviru 0, 5 obveze). Na nekaterih šolah tudi napišejo IP in se dogovorijo za prilagoditve in pomoč otroku že pred samim postopkom, pač preprosto zato, ker ima otrok težave. Vendar šole premalo (moje mnenje) izkoristijo možnosti, ki so zakonsko na razpolago. Res je tudi, da so oblike pomoči odvisne tudi od dovzetnosti, občutljivosti, organizacije… in da je odločba za šolo bolj zavezujoča, vse ostalo pred njo pa je stvar šole.

Prijateljica naj počaka na pregled v Svetovalnem centru in se tam posvetuje, kako naprej. Deklici pa bo potrebno nuditi tudi psihološko pomoč (nisem najbolj prepričana, da je prešolanje na drugo šolo najboljša rešitev), potrebno pa je tudi poskrbeti za dvig njene samozavesti.

Lep pozdrav in lep dan, Petra