dislalija in disartija
Dislaija (motnja artikulacije) je motnja izreke glasov. Otrok glas izpušča (npr. oka namesto roka), zamenja s podobnim (tjava namesto trava) ali pa ga napačno izgovarja (npr. otrokov r je podoben francoskemu). Nekaj več o dislalijah na .
Medtem, ko je vzrok dislalij periferen (npr. anatomska odstopanja zob) je vzrok pri dizartiji centralni (poškodba delov možgan ali živčnih poti, ki vodijo iz možgan na periferijo – predvsem motoričnih poti«). Pogosto se pojavlja pri CP, Parkinsonovi bolezni, multipli sklerozi, in podobnih stanjih.
Dizartija se lahko pojavi tudi kot posledica različnih udarca, poškodb, parez določenih živcev. V tem primeri gre za periferne dizartije (saj možgani niso poškodovani, ampak je poškodovan odsek živčne poti iz možgan.
Kakšen bo govor (ozroma kako velika bo motnja) je odvisno od vrste in obsega poškodbe. Govor (izreka) je lahko samo hipotona, lahko pa so težave večje. Pri spastičnosti je govor npr. lahko počasen, okoren, neritmičen, oseba neprecizno in nenatančno izgovarja določene glasove, pojavi se nazalnost. Pri atetozi npr. bo govor počasen, spremljan z nepotrebni sogibi (grimasami) in nenatančni glasovi (predvsem v začetku). Pri ataksiji npr. oseba izgovarja glasove včasih bolj, včasih manj natančno, porušen je ritem govora
. Kako bo »moten«, oviran govor je tudi odvisno od stopnje poškodbe. V primeru poškodb možgan ima oseba težave tudi na ostalih področjih (hoja, tek, samostojnost ..) – seveda, kako veliko bodo težave je odvisno od stopnje in vrste poškodbe. Če gre za večje poškodb pa sta poleg govora vedno ovirana tudi dihanje in požiranje.
Toliko na kratko. Če vas zanima še kaj, vprašajte.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (26-05-06 05:10)
Ana,
veliko vprašanj, na katere bi lahko napisala cel roman :))
Na kratko pa: nazalnost pomeni, da mehko nebo ne opravlja svoje funckije (ni zapore) in zato zrak uhaja skozi nos ali skozi usta (pri nosnih glasovih). Nazalen govor lahko imamo tudi, če smo pošteno prehlajeni in govorimo skozi nos.
Logopedi izvajamo pri dizartrijah različne vaje, nekatere npr. temeljijo na motoriki, druge pa na senzorni interagiji.
Afazija je centralna govorna motnja, ki nastane zaradi npr. možganske kapi, poškodbe glave in različno prizadene govor, jezikovne sposobnosti, branje, pisanje, požiranje (včasih vse našteto, včasih pa le določene sigmente). Pogosto ima oseba tudi težave pri hoji, spominu, samostojnosti in podobno. Poznamo kar nekaj različnih tipov ali vrst afazij. Afazija pomeni, da se “poruši” določena sposobnost, ki je bila nekoč naučena in jo je oseba do poškodbe zelo dobro obvladala. Kakšne težave bo oseba imela, je odvisno od tipa in vste poškodbe možgan.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (05-06-06 20:45)