diplomati na tujem
Kaj počnete tisti, ki ste odšli na tuje zaradi diplomatske službe? Mož ima možnost, da bi šel, sama pa sem malo v dvomih, ker ne vem kako izgleda življenje v tujini, poleg tega pa imava otroka in bila verjetno sama po cele dneve.
Kako se organizirate tiste, ki ste odšle? Kaj počnete?
Prosim za vaša mnenja,
hvala
mi zivimo v belgiji pa mi je žal kolikor imam las na glavi. ni vreden ta denar, ki ga dobi moj mož tukaj
A lahko pojasniš zakaj ti je žal,da si šla živet v Belgijo??
zakaj mi je žal. Kar precej pogrešam slovenijo, starše, prijatelje.
Sicer je tukaj v Bruslju veliko slovencev, ki so tukaj preko raznih slovenskih ministrstev, ampak bolj kot ne smo vse ženske zagrenjene, zaprte vase. Doma smo hodile v službo, tukaj pa smo doma in moje delo je gospodinjenje.
Od dedca itak nimaš kakšne pomoči za pričakovat, ker ga itak cel dan ni doma, zvečer pa še kakšna protokolarna zadeva, ko pa imamo mi goste, pa dva dni samo kuham, pečem, pospravljam….. Cenjena pa za to delo itak nisi in pol mi zadnjič žena od enega tukaj zapioslenega, ko sem rekla, da sem kar malo utrujena od tega živlejnja tukaj rekla; “ja od česa si pa utrujena, saj si cel dan doma in nič ne delaš”. Ne itak nič ne delam, otroci, pa bajta se pa itak sami popedenajo.
Uglavnem meni je žal, da sem tukaj, vem pa, da je tudi večini slovenk, ki so tukaj žal, da so doma pustile službe in šle sem gor.
Naj povem še to, kar s etolikokrat sliši ko pridemo domov v slovenijo. Ja pa fajn zaslužite. Mogoče za slovenske razmere ja (delodajalec mojega moža je Republika Slovenija), ampak za tukajšnje razmere smo pa bedno plačani in življenje tukaj je tudi mnogo, mnogo dražje,kakor pa doma.
uglavnem meni je žal,,,,,,,,,,,,,pa še velik drugih razlogov je.
naj vas ne zavede samo tisti znesek, ki vam ga ponudijo, ko vam ponujajo delo v tujini, midva sva ugotovila, da ni vreden. ampak žal, čakata nas še skoraj dve leti.
No, mi bi odšli na ambasado kjer je zaposlenih zelo malo Slovencev. A stikov z ostalimi Slovenci pa nimate? Se nič ne družite med seboj? Kolikor vem je gor kar veliko naših ljudi in me potem kar mine, če že ti praviš, da je dolgočasno, kaj neki bom šele jaz počela, ko bi šli v eno XY državo. (iz osebnih razlogov ne bom napisala za katero državo se mož poteguje). Nekako sem bila prepričana, da se partnerji (se pravi žene) družijo med seboj, sploh tiste, ki imajo majhne otroke, pa ne samo iz njihove države pač pa tudi z ostalimi. Sama se tudi najbolj bojim, da bi postala zagrenjena gospodinja, ki vse dneve čepi doma.
Ne vem, še vedno sem v dvomih.
Upam, da se oglasi še kakšna, ki ima tovrstne izkušnje.
LP, tebi natasaa pa želim, da ti ta čas čim hitreje mine.
Mi nismo daleč od Slovenije, delam jaz, mož pa je pridno izkoristil ta leta za izboljšenje svoje izobrazbe (doktorat). Sinček je v vrtcu, a popoldne je mož varuška. Nekaj časa, cca 6 mes., je bila totalna kriza, prideš do faze, da bi kar spakiral in se vrnil, a žal ne gre tako lahko. Tudi zakon je v tujini na “preizkušnji”, veliko bolj kot doma, saj je “pritisk” večji. Mi smo zdaj že ok, a vsak dan si rečem, če bi vedela, ne bi šla. Tako kot je natasaa povedala, denar ni razlog za odhod v tujino. Odločitev naj bo skrbno in tehtno izbrana, ker potem ni variante da se 4 leta vrneš domov – razen obiski in dopust. Kot mamica občutim oz. pogrešam svojo mamo, ki ti ni non stop na razpolago kot doma, ko lahko ob polnoči pride izza ovinka (LJ. je mala) in ti pomaga. Cenovno je v tujini, vsaj tu kjer smo mi vse 1x dražje kot doma, res je dohodek večji, a na koncu meseca si na istem. Mi res nič ne “varčujemo”, saj smo se odločili, da si privoščimo vse, in da nam to obdobje ostane v čim lepšem spominu. Računaj na vrtec, pa varuške, ki jih ob diplomatskih aktivnostih nujno potrebuješ, pa te samo to na mesec pride cca 600 eur. Kje pa je zdravstvo – slovenski diplomati imamo izreno slabo zdrav. zavarovanje, ki temelji na meddrž sporazumih in si včasih tretiran slabše kot kak največji socialni revež – velikokokrat moraš za zdravnika plačati, kar pa ob malem otroku ni poceni. Slov. ZZZS pač te storitve ne prizna, saj da je le ta “nepotrebna”, ker se kao v slo ne opravlja,… Jaz na našo situacijo gledam drugače kot moj mož, saj sem cel dan med ljudmi in nimam časa za “tuhtanje”, če pa si doma, je to drugače. Mene cele dneve ni, zvečer me mali izčrpa do zadnje kapljice – najbolj pa pri vsem pogrešam to, da smo vsi veliko manj skupaj, kot smo bili doma. No, morda je vse tole malce preveč raztreseno napisano, a kaj ko mi gre po glavi tisoče stvari, ki jih želim povedati.
Zbegana, dobor razmislita – oba. Pa srečno, če se odločita za ta korak.
Če smem vprašat, kako daleč pa naj bi šla?
LP, Maksa
No mi bi odšli nekam bližje (vsekakor govorim o tistem delu Evrope kjer lahko prideš v doglednem času domov tudi z avtom in za to ni potrebno letalo) vendar iz osebnih razlogov ne bi rada razkrila države. Res pa je, da bi se tudi mi vračali domov le za dopust in ob večjih praznikih.
Ne vem, bova dobro pretehtala vse pluse in minuse, je pa res da sva oba taka tipa, da nama ni težko iti od doma. Se pa zavedam, da je to nekaj povsem drugega kot dopustniško potovanje.
Predvsem me skrbi, da bi bila tam brez družbe, ker vem kako izgleda dipl. služba (vem, da moža večinoma ne bo doma). Nekaj prijateljic me nagovarja, češ saj boš spoznala ful novih ljudi ampak se bojim, da ne gre tako easy. Kljub temu, da živiš v velikem mestu zna biti prav to včasih velik minus.
LP
Maksa,
še to me zanima. V kakšen vrtec pa je vključen tvoj sin, mislim a hodi kar skupaj z otroki njihove narodnosti ali je vključen v kakšen mednarodni vrtec in v kakšnem jeziku se potem vzgojiteljice pogovarjajo z njim?
Hvala za odg.
Dober dan,
ker je Tinko ze omenil, da bi bilo zanimivo slisati mosko mnenje 🙂 no jaz se javljam in porocam. Moja zena je dobila sluzbo v tujini, ne preko RS in sicer ni diplomat je pa zaposlena v mednarodni instituciji, prvo leto se mi je “mesalo”, ona je odsla od doma zjutraj ob 8h in prisla domov zvecer ob 8h, jaz pa cele dneve sam doma! Otrok se nimava, preden sva zapustila Slovenijo sva bila pol leta porocena in tukaj je najin zakon bil res, kot je ze omenjeno, na preizkusnji. Ampak sva prezivela, njena sluzba se je “umirila” domov prihaja okoli 5h popoldan, jaz pa ta cas prezivim na tecajih jezikov, v tem casu sem se naucil portugalsko in grsko, zdaj si pa tudi jaz iscem sluzbo! Tako sem jaz resil v primeru najine situacije, ampak, ne morem pa reci kako bi bilo, ce bi imela otroke. Mislim, da je delo zene diplomata, ne glede na to, da je cele dneve doma, izredno tezko! Pa naj rece kdorkoli, kar hoce.
Denar pa, jasno, ne odtehta prijateljev, ki jih imas doma in seveda ne familije!
Lep pozdrav v Slovenijo, Nejc
Zbegana,
sinek hodi v njihov vrtec in naučil se je njihovega jezika sorazmerno hitro. Otroci so veliko bolj prilagodljivi kot odrasli, tako da naj te zaradi otrok ne skrbi. Na začetku je kriza, pa jok vsak dan a ne smeš popustiti, pa čeprav si to še tako zelo želiš. Razumevati je začel zelo zgodaj, da pa je spregovoril, je trajalo malce dlje a zdaj “obvlada”.
No, vsaka stvar in sprememba je v življenju za nekaj dobra in morda je za poskusit a res temeljito premislita – mi smo recimo naredili listek kje bi bili plusi in kje minusi. Kar se tiče druženja, ti moram priznati, da med “soprogami” diplomatov tega ni veliko, najdeš kolegice, moj mož si je našel kolega npr. v vrtcu, nekega očka, ki je vozil hčerko vsako jutro, najprej pogovor potem “pivo”, zdaj pa se vsi skupaj kar precej družimo. Glede druženja diplomatov pa je tako, meni iskreno povedano, ob še tistih tako redkih trenutkih ko smo kot družinica skupaj, ne ustreza, da bom vse sodelavce gledala npr. še v soboto ali nedeljo.
No, ob tej priliki, pa moram pohvaliti mojega moža, brez katerega vsega tega ne bi zmogla, ob napornih dnevih mi stoji ob strani, svetuje, izredno lepo in vestno skrbi za potomca…. Saj marsikateri bi se ob tem (moški del) raje vrnil domov, saj npr. moj mož je “zapustil” izredno dobro službo in pri nama denar ni bil razlog za odhod na tuje.
Če rabiš klepet sem na voljo.
LP
Nejc,
kakor nas poznam, nam ni tezko biti cez dan sam, v bistvu mora biti fajn, potem pa ko popoldne pride domov, je pa spet fajn 🙂 Se pa ne bi mogel bolj strinjati s teboj, prijateljev in druzine ne odtehta noben denar. Pa dobro, ti si vsaj na toplem 🙂 Glede na vajin polletni zakon je bila to vseeno ena dobra preizkusnja, a se nista dala. Je pa prvo leto v tujini res bolj tezko, potem kasneje ze gre.
Sicer bi kaksen rekel, kaksen moski je pa to, k je doma, zena pa dela. Pustim tiste, ki imajo prevec casa razmisljati o drugih. Vcasih nanese tako, da druge ni. Evo, si bil priden, se naucil jezika, pocasi bos nasel sluzbo. Ce bi bil jaz v podobni situaciji, pa bi ona dobila se otroka, sem dovolj dec, da bi na malega pazil cele dneve jaz. Saj to je tut fajn, pa otrok se naveze na starse v zgodnih letih.
Je pa sigurno veliko tezje iti gor z otrokom, kot se o tem pogovarjajo te gospe.
zbegana,
v vsaki drzavi se najde dobra druzba, samo odvisno od tega, koliko si druzabna. tudi jaz sem bila na DKP, s sodelavci se nisem druzila nic, moja druzba so bili tuji diplomati, Slovenci, ki so stanovali tam, in domacini. s sodelavci biti cel dan v sluzbi, potem pa se se druzit – postanes prevec domac.
fajn je, ce lahko gres v Slovenijo z avtom, jaz sem bila tako, da to ni bilo mozno. ko imas dovolj, spakiras in gres za par dni domov, ti ni treba iskat prostega sedeza na letalih.
z zivljenjem znajo biti pa hude tezave, ekologija v vecini velikih mest je zanic in trpis zaradi onesnazenosti. problem je z zdravstvenim zavarovanjem (in to velik), ker to ni urejeno pri nas, kot bi moralo biti. vprasanje je, kako stanovanje dobis v okviru svojega limita, koliko stanejo varuske in vrtci, kako je s solo.
zaradi denarja v tujino – tudi place niso tako visoke, da bi se splacalo. v tujino gres zaradi izkusenj, adrenalina, da vidis, kako je drugje. dela je pa res dosti, ampak se da tudi tam prilagodit kolicino – vse je odvisno od sefa.
Forum je zaprt za komentiranje.