Najprej hvala z odgovore v zvezi z imenom.

Imam pa se eno zelo aktualno temo – dihanje med porodom. Pravkar smo koncali s solo za starse in tudi sama se zavedam, da je dihanje zelo pomembno in da tako lahko pomagam otroku in sebi. Ko doma treniram, mi kratko, plitvo dihanje ne gre ravno prevec dobro.
Ali to pomeni, da premalo treniram ali gre to na sploh laze, ko je “akcija” v teku?

Mi lako zaupate, kaksne izkusnje imate tiste, ki ste ze rodile in kaj se vam je zdelo se posebej pomembno med pripravami na porod?

Ze v naprej najlepsa hvala, Vesna

Živio,
meni je dihanje kar pomagalo, čeprav je to bolj psihično, da v bistvu svoje misli osredotočiš na dihanje in malo pozabiš na bolečine.
Čez približno 6 tednov bom zopet rodila in ne vem kako bo. Z možem sva skupaj hodila v materinsko šolo in zdaj on trdi, da smo se drugače učili kot pa diham jaz.
Tudi mene matra hitro in intenzivno dihnje. Mislim, da med porodom kar nekako vse spontano pride od sebe. Bo že nekako. Imam pa kloegice ki nikoli niso hodile v materinsko in tudi dihati niso znale, pa je ravno tako šlo skozi.
Lepo se imej in pridno treniraj……

Pozdravljena,
Tudi meni se je po končani šoli za starše zdelo, da mi dihanje nikakor ne gre. Potem sem hodila na nosečniško telovadbo in tam so nam, vsaj po moje, to dihanje še nekoliko bolje razložili. Gre za tako imenovano (če me spomin ne vara) “ahi-ahu” dihanje, ki se mi je zdelo precej lažje in sem ga med porodom potem tudi izvajala. Izkazalo se je kot zelo uspešno.
Poleg dihanja se mi zdi pomembno, da se naučiš pritiskanja. Tudi tega smo se zelo dobro naučili na nosečniški telovadbi in sem potem to tudi zelo dobro izvedla med porodom.
Skoraj najpomembnejše pa je, da imaš pri porodu ob sebi osebo, ki ji zaupaš.
Pa veliko sreče.
Andrea

Živio!

V materinski šoli nam je zelo izkušena babica rekla, da je plitvo dihanje lahko zelo utrujajoče, če dihaš tako dalj časa. Povsem ti izsuši usta. Sama tega dihanja nisem vadila. Na vse kar sem bila pozorna, je bila fizična kondicija. Vse do zadnjega tedna sem hodila na morje in veliko plavala in se zelo veliko sprehajala. Seveda sem se prej posvetovala o tem s svojim ginekologom.
Tudi v nekem intervjuju z znano igralko košarke sem prebrala, kako zelo pomembna je fizična pripravljenost.
Sam porod sem sprejela kot nekako delo, ki ga je treba opraviti.
Priporočam pa ti, da se pobliže seznaniš s samim pritiskanjem. Če namreč veš s katero trebušno mišico moraš pritiskati, gre veliko hitreje in lažje. Sama sem pritisnila trikrat in otroček je bil zunaj.
Svetujem ti tudi, da te naj spremlja eden od bližnjih (mož ali prijateljica ali celo mama), ker ti lahko zelo koristi. Ker sem sama ob dodatnih popadkih dobila sredstvo proti bolečinam, sem bila povsem omotična in brez moževega spodbujanja ne bi bila sposobna roditi tako hitro, kot sem (3 ure).
Babice vedno govorijo tudi o sproščenosti, vendar sama tega nisem bila spoosbna doseči, ker me je bilo strah, kar je povsem normalno. Vendar vem, da me drugič ne bo več, ker je porod zelo prijetna izkušnja.

Pozdrav, Katarina

Zivjo vse tri,
oprostite, ampak kaj pa je tu za vadit in trenirat? Gres pac rodit, dihas, malo globoko, da se pomiris, a ne prevec, da se ti ne zvrti, cimmanj plitko, ker ne dobis dovolj zraka, skratka, cimbolj normalno, tem bolje. In s katerimi misicami potiskat izves cisto natancno med samim porodom, saj je impulz narave v tem primeru zelo mocan. Vem iz lastnega primera pred dvema mesecema. Strinjam pa se, da je absolutno najbolj pomembna splosna kondicija mamice. Ce je mamica v dobri formi in ne zalezana, ter ce ima ob sebi ljubeco osebo,kar ji oboje pomaga, da deluje umirjeno, bo vse v redu.
Se enkrat brez zamere, ampak kaksno treniranje dihanja neki?
Nina

iz lastni izkušenj, ki so stare ravno nekaj dni več kot en mesec 🙂 ti lahko povem, da meni kakšno učenje in treniranje dihanja ni bilo nič v pomoč…tam gre tako hitro, da na vse “naučene” tehnike enostavno pozabiš in dihaš tako, kot ti velevajo popadki…vsaj pri meni je bilo tako.
Jaz sem imela samo težave s sproščanjem, z dihanjem nobenih…
Res pa je, da ne vem kako bi šla skozi vse to, če ne bi bilo ob meni mojega dragega in ko sem začutila dotik njegove roke, je bilo vse lažje….
zato….sprosti se in se prepusti….kaj druga ti ne morem svetovat
pa lep in hiter porod ti želim

No, kakor koli že, meni je plitvo dihanje zelo pomagalo, tako, da nisem potrebovala nobenih pomirjeval ali maske. Posebej ga res nisem vadila, ker se ukvarjam s petjem in mi je to dihanje (s prepono) zelo blizu. V porodni sobi pa sem bila tudi vsega dve uri in pol, če odštejem čas po porodu. No tja pa sem prišla res že sedem cm in pol odprta – s pomočjo dihanja je bilo čisto o.k.
Srečno!

Zdravo, tudi meni je najbolj pomagalo plitvo dihanje, brez tega ne vem, kako bi rodila, res pa je tudi, da sem vse do konca pela v dveh pevskih zborih in mi je preponsko dihanje tudi pomagalo. Moževa bližina je zame nekaj neprecenljivega in mi je bila v veliko, pravzaprav največjo pomoč. Imela sem težak porod, sreča, da sem se naučila dihati. Saj ne, da bi bila ne vem kako vadila… dovolj je, da veš, za kaj gre… Rekla bi: dihanje absolutno pomaga, ne samo, da se zamotiš, ampak za to, da dobiš kisik, energijo in s pravilnim dihanjem dobi tudi otrok dovolj kisika, ki ga ima po porodu še za deset minut življenja, kar bi bilo v primerih zapletov neprecenljivo. saj dihanje ne pomaga samo tebi, v enaki meri tudi otroku…

Srečno, AnitaI.

Pozdravljena!
Tudi jaz sem proti koncu nosecnosti “trenirala” dihanje, ki pa mi na porodu ni prav nic pomagalo. Kar nekako nisem uspela dihati skladno s popadki, nisem se ujela. Potem pa mi je babica v alternativni sobi, ki ti jo toplo priporocam, ce jo bolnisnica le premore, dejala, naj vokaliziram – to pomeni, da vsakic, ko pride popadek dihas plitvo in nekako iz sebe govoris “o”. Tako sem o-jala cel porod in resnicno mi je bilo lazje. V Mariboru so govorili o vokaliziranju na predavanju o pripravah na porod v alternativni sobi, na Storklji, zal se jaz teh nisem udelezila, ti jih pa toplo priporocam, ce le imas moznost obiskati kaj podobnega.
Inja

Zdravo,

ne vem, če je še to aktualno, če že nisi rodila.

Moram povedati, da tisto, kar te učijo v šoli, sicer pomaga, ne pa preveč. Ko pride tisti trenutek, boš sama vedela, kako dihati, poslušaj napotke babice. Med popadkom se sprosti. In pusti, da dela telo in ne misli preveč. Meni je med porodom zelo pomagal mož, saj z kratkimi besedami povedal, kaj zdaj, in samo bil tam. to je zelo dosti pomenilo, obakrat.

Zelim ti, da poslušaš svoje telo, da opravi vse potrebno in zaupaj v sebe in v svojega otroka.

Obilo uspeha, in dosti zadovoljstva in sreče z maleckim

Simona

.