Pozdravljeni,

pisem, da mi boste pomagali malo odpreti oci…jaz sem ze cisto zmedena in ne vem vec kaj storiti.

Z mozem sva skupaj vec kot 10 let. Na zacetku je bila najina zveza bolj prijateljska, nato pa se je razvilo nekaj vec. Nikoli me to ni pretirano motilo, scasoma sem se zaljubila vanj, zveza pa je bila se toliko bolj posebna, saj naju je druzilo se mocno prijateljstvo. Vedno sem bila na to dejstvo ponosna.

Pred dvema letoma pa sem zaradi zakonskih tezav zapadla v hudo depresijo s tesnobami. S tem ko se je depresija poglabljala, sem zacela analizirati tudi najino preteklost. Ko sem depresivna vidim same napake v najini zvezi in sem skoraj prepricana, da moza ne ljubim vec, da ga nikoli nisem ljubila. Mocno me moti dejstvo, da vanj nisem bila tako mocno zaljubljena, kot v kaksnega drugega partnerja pred njim.

Zakaj je temu tako? Je mozno, da je za to kriva depresija in da se bodo moje misli in obcutki spremenili, ko se depresija pozdravi?

Vedno vec razmisljam, da bi zapustila moza, ker do njega ne cutim pravih stvari. Nazaj me drzi dejstvo, da se zdravim za depresijo in ne vem ali so custva prava ali pod vplivom depresije. Kaj mi lahko v tem primeru svetujete, saj se res veliko obremenjujem s tem in bi rada, da mi nekdo odpre oci?

Pozdravljeni,

upam, sicer, da ste že bolje, ampak na splošno bi rekla, da ne bi priporočila, da se resne in dalekosežne odločitve sprejemajo v času depresije. Namreč, običajni simptomi depresije so črnogledost, težave z koncentracijo, neodločnost, žalostno razpoloženje, pomanjkanje energije in utrudljivost, motnje spanja in apetita, brezvoljnost. V takem stanju so odločitve lahko bistveno drugačne od odločitev v zdravem razpoloženjskem stanju.
V branje vam priporočam knjigo Formule ljubezni (Zoran Milivojević). Dobila sem vtis, namreč, da imate določene napačne predstave in prepričanja o zaljubljenosti in ljubezni. Mislim, da vam ta knjiga lahko zelo pomaga.

Lep pozdrav,