SPOŠTOVANI!
Zanima me ali lahko oseba s potrjeno diagnozo manično – depresivne psihoze in je zdravljena z litijem, dela s predšolskimi otroki oz. ali njene sposobnosti zadostujejo za opravljanje napornega, zahtevnega in odgovornega poklica. Želim izvedeti na kakšen način se lahko odraža bolezensko stanje v vedenju osebe do drugih ljudi (otrok in odraslih). Ali je možno, da oseba z depesijo projicira svoje napake oz. pomankljivosti na druge? Ali je možno, da deluje oseba v kolektivu destruktivno, ko zazna, da ni več v središču pozornosti oz. ko se bolezensko stanje poslabša? Kateri način soočenja osebe z njenimi napakami in dejanji bi lahko bil učinkovit? Kako naj ravnam s to osebo?
Hvala za odgovor in lahko noč. Zoja

Spoštovana Zoja,
oseba z omenjeno diagnozo je lahko celo univerzitetni profesor z vsemi pooblastili,če in dokler nima floridnih bolezenskih znakov.Sama diagnoza je zabeležek v dokumentaciji in brez spremenjenega vedenja ne pomeni v praksi ničesar.V svetu, kjer živite, vas obdaja na stotine ljudi, ki imajo psihiatrične diagnoze nekje zabeležene, pa vas sploh ne motijo, ker zanje ne veste.Udeležite se katere od okroglih miz, ki obravnavajo psihiatrično problematiko, pa se boste vsaj delno iznebili strahu, ki vas v zvezi s tem področjem očitno preveva.