Pozdravljeni!

Sem očka 7letnega otroka(otrok s pp-avtist).Letos je začel obiskovati oš.Z njegovo mamico ne živimo skupaj. Ker delam v podjetju (trgovina) deljeno torej vsak dan(tudi sobote) 6-12 in 15-18 torej avtomatsko delam nadure vsak mesec ki jih ne plačajo, ne morem jih niti koristiti.Plus tega delam tudi dežurstva kjer si dejansko cel dan v službi(1x tedensko). Zanima me ali je kak zakon, kjer smo starši otrok s pp upravičeni do dopoldanskega dela, enoizmenskega??Karkoli, otroka skoraj nič ne vidim.. Upam da mi boste znali pomagati.

Lp, očka

Pozdravljeni!

Zahvaljujemo se Vam za Vaše vprašanje. Potrudili se bomo, da za Vas čimprej najdemo odgovor in tudi konkretne rešitve.

V imenu Skupine za pomoč staršem bolnih otrok Vas lepo pozdravljam in Vam želim vse dobro!

Spoštovani!

Pravice staršev otrok s posebnimi potrebami (oziroma otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo), ki jim pripadajo na podlagi delovnega razmerja, opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDR). Glede na dejstvo, da ste zaposleni v trgovini, tako kot ste navedli, Vaše delovno razmerje opredeljuje tudi Kolektivna pogodba o dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 111/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Kolektivna pogodba). V konkretnem primeru sta relevantna tudi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-UPB2, Ur. l. RS, št. 110/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZSDP) in Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS, št. 105/2002, v nadaljevanju: Pravilnik).

Primarni akt, s katerim delavec in delodajalec določita svoje medsebojne pravice in obveznosti, je pogodba o zaposlitvi, in le v kolikor ta ne ureja posameznih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se uporabijo zgoraj navedeni pravni akti.

ZDR ne ureja ‘izmenskega delovnega časa’, ga pa določa Kolektivna pogodba in ga tudi natančno opredeljuje. Iz tega izhaja, da imate na podlagi določil Kolektivne pogodbe možnost delodajalca zaprositi za opravljanje dela v izmenskem delovnem času (če bi Vam takšno delo ustrezalo), saj je to v panogi, kjer ste zaposleni, dovoljeno. Je pa potrebno pri tem upoštevati dejansko zmožnost delodajalca za organizacijo delovnega procesa na tak način.

V okviru pravic staršev delavcev se ZDR in Kolektivna pogodba omejujeta zgolj na enega starša otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo. Pravice iz delovnega razmerja pripadajo zgolj tistemu staršu, ki živi z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Med temi gre na primer za pravice v zvezi z nočnim in nadurnim delom (tretji odstavek 190. člena ZDR), v zvezi s prepovedjo opravljanja nadurnega dela, v zvezi s pravicami delavcev, ki delajo ponoči, v zvezi z delom ob nedeljah in v zvezi z delom ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi (členi 41, 44, 47 in 48 Kolektivne pogodbe).

Pravice, ki jih slovenska zakonodaja predvideva za starše otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in se tičejo kakršnihkoli prilagoditev delovnega časa, pripadajo, izhajajoč iz zgoraj navedenih določb pravnih aktov, torej tistemu od staršev, ki otroka neguje, zanj skrbi in z njim živi. Drugemu od staršev te pravice ne pripadajo, lahko pa se kot delavec z delodajalcem dogovori za zanj ugodnejše delovne pogoje, kot ji določa zakonodaja.

Drugače je v primeru, ko je otrok v deljenem skrbništvu obeh staršev, kar pomeni, da je zaupan v varstvo, vzgojo in oskrbo tako materi kot tudi očetu, vsakemu v določenem delu. V takšnem primeru se lahko starša dogovorita, kateri od njiju bo uveljavljal pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva tega otroka. V primeru, ko otroka neguje in varuje zgolj eden od staršev, drugemu staršu pa pripadajo zgolj stiki z otrokom in je tudi dolžan plačevati preživnino zanj, ta drugi starš ni upravičen do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva tega otroka na podlagi določb ZSDP.

Upamo, da Vam bo v vsakem primeru v prihodnje omogočeno, da boste s svojim otrokom lahko preživeli več časa in da boste tega dobro izkoristili. Glede na dejstvo, da Vam posebne pravice na podlagi obrazloženega ne pripadajo, bi bilo smiselno, da o svojih željah seznanite svojega delodajalca.

Odgovor pripravila:

Eva Štromajer,
članica Skupine za pomoč staršem bolnih otrok

Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru