Moj fant je biseksualec, čeprav spolnega nagnjenja do moških v fizičnem smislu ni nikoli uresničeval (in ga tudi ne misli). Naj še dodam, da je imel pred mano že dve romanci (z ženskama, seveda), doživljal je prave zaljubljenosti, preko tega je tudi še bolj utrdil svoje prepričanje, da si lahko normalno ustvari družino. Želi si torej ustvariti ‘normalno’ družino z mano, imeti otroke. Oba se imava zelo rada, popolnoma ga sprejemam.

Vendar se on nekoliko boji, da bi tudi najini otroci podedovali njegovo istospolno nagnjenje. O kakšnih verjetnostih podedovanja (oz. predispozicije) sploh lahko govorimo, kaj pravi znanost na to? Koliko večjo preddispozicijo bi imel najin otrok za istospolno usmerjenost (če izkjučimo vpliv okolja)? Kje na spletu lahko kaj več preberem o tem?

Ali je neodgovorno imeti otroka, če veš, da obstaja nekoliko večja verjetnost, da ta podeduje kakšna istospolna nagnjenja? Ali sploh lahko govorimo o (ne)odgovornosti? Mar ni potemtakem neodgovorno imeti otroka tudi v poznih tridesetih (ženske), ko je toliko večja verjetnost kromosonmskih napak pri otroku?

Hvala za odgovor.

Spoštovani,

morebitne genske razloge, ki bi vplivali za moško istostospolno usmerjenost intenzivno raziskujejo približno 11 let. Leta 1993 je Hammer prvič opisal, da naj bi na to vedenjsko posebnost vplivalo gensko področje na X kromosomu na področju q28. Analize posameznih družin so temu posredno pritrjevale. Leta 1999 pa pa je Rice pri istospolno usmerjenih bratih v 56 kanadskih družinanah poskusil identificirati skupni gen na področju Xq28. Zaključki njegove raziskave so, da v tem področju preiskovani moški nimajo nobenega skupnega gena. Tako je bila hipoteza, da je pri nekaterih moških takšna usmerjenost monogenska, na X- vezano dedna, ovržena kar so raziskovalci pričakovali. Večinoma menijo, da na ta pojav vpliva več genov z manjšim posameznim učinkom in da nanje močno vplivajo tudi nekateri okoljski dejavniki (že v maternici) in seveda tudi ožje in širše okolje odraščanja.
Verjetnost, da bi se vašemu partnerju rodil istospolno usmerjen sin je majhna. Različne študije so dedljivost spolne usmerjenosti pri moških ocenjevale različno. dedna komponenta naj bi obsegala 30 in 50 procentov dispozicije, ostalo prispevajo drugi dejavniki.
Moje mnenje je, da ni nikoli neodgovorno imeti otroka, za katerega boš lahko skrbel, ga ljubil in ga sprejel takšnega kakršen je. Vsak otrok, tudi otroci s kromosomskimi napakami morajo biti in na srečo tudi so, sprejeti. Nesprejemanje drugačnosti pa lahko naredi življenje zelo žalostno prav vsem.

LP