Dabroston, Prometrium, Utrogestan

Spoštovani!

Zanima me, zakaj v Sloveniji ni mogoče dobiti zdravil kot so Dabroston, Prometrium, Utrogestan… – pa čeprav samoplačniško? Zakaj morajo bolnice, ki so že tako obremenjene z neplodnostjo iskati ta in ostala zdravila v sosednjih državah? Ob tem moram tudi omeniti to, da kljub temu, da gredo čez mejo še ni nujno, da bodo želeno zdravilo dobile, ker se velikokrat zgodi, da ga pač ni na zalogi.

Ne smem pozabiti niti na dejstvo, da se ta zdravila da kupiti tudi preko raznih forumov ki so namenjena neplodosti – kar je pa za ženske gotovo nevarno, saj se ta zdravila potem jemljejo brez nadzora, poleg tega pa ta zdravila niti nimajo slovenskih navodil za uporabo – z madžarskimi, italijanskimi in nemškimi si večina pač ne more kaj dosti pomagati.

Sicer pa, kaj ni v interesu države, da ženske rojevajo – in glede na to, da je vedno več težav z neplodnostjo me resnično bega to, da teh zdravil pri nas pač ni. Po drugi strani je pa na voljo n-število kontracepcijskih tabletk – brezplačno.

Torej, kdaj lahko pričakujemo, da se bodo ta zdravila dobila tudi v naših lekarnah?

Hvala in lep pozdrav,
Barbara

Spoštovana g. Barbara!
Vaše ogorčeno vprašanje je več kot umestno. Tudi jaz ne razumem, zakaj pošiljajo zdravniki same bolnice po ta zdravila v tujino. Ne samo, da so zdravila seveda opremljena z navodilom za uporabo v tujem jeziku, ta zdravila so tudi veliko dražja, ker imajo lekarne v drugih državah kar precejšnjo maloprodajno maržo. Če stroške za tako vnešena zdravila potem povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, plača obenem še to maržo. V Sloveniji lekarne namreč nimajo maržnega sistema, temveč se plača ob ceni zdravila samo storitev, ki je v primeri z maržo v tujini, zanemarljiva.
Poleg tega imamo v Sloveniji s predpisom urejeno možnost uvoza nujnih zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet z zdravilom v naši državi, a jih naši bolniki nujno potrebujejo. Taka zdravila je možno uvoziti z dovoljenjem pristojnega organa za zdravila (Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke). Predlog za tak uvoz pa mora pripraviti pravna oseba, ki opravlja terciarno zdravstveno dejavnost – torej ginekološka klinika. To je določba 2. točke 77. člena veljavnega Zakona o zdravilih (Uradni list RS št. 31 od 24.o3.2006). Pogoji in postopek za pridobitev takega dovoljenja pa so določeni s Pravilnikom, ki je bil objavljen v Ur.l.RS št 72/11.08.2000.
Take slučaje smo, ko sem vodila Urad RS za zdravila, predvidevali z ozirom na dejstvo, da zaradi majhnega trga nekateri tuji proizvajalci niso posebej zainteresirani, da bi izvedli vse postopke registracije pri nas. Zdravila pa so nujna in naša dolžnost je bila, s predpisi zagotoviti možnosti popolne oskrbe.
Torej vidim problem le v nepoznavanju naše zakonodaje v zvezi z zdravili. Branje predpisov res ni razvedrilo, vendar je za izvajanje dejavnosti nujno.
Kupovanje zdravil preko forumov ali interneta pa odločno odsvetujem. Zdravila so v veliko primerih ponaredki, če pa to niso, pa je vprašljivo rokovanje z njimi in tudi vse ostalo, kar zadeva sam promet z zdravili.
Zelo bi bila zadovoljna tudi jaz, če bi zdravniki na kliniki uporabili možnosti, ki sem jih opisala in Vam pomagali pri zdravljenju. Ne nazadnje je to tudi njihova dolžnost – človeška in državljanska.
Želim Vam veliko uspeha in Vas lepo pozdravljam!