Čustvena motnja
[center][code]
Najprej lep pozdrav vsem skupaj. Sem študent, ki sem doživel anksiozno motnjo. Na tem forumu, sem že predčasom pisal o mojih težavah. Hvala vsem, ki ste mi svetovali. Sedaj se anksioznost ne pojavlja več. Vendar so se začeli pojavljati drugi simptomi, kot so (čustvena motnja, šumenje v ušesih ter napadi panike). Vendar je sedaj napočil čas, da saniram vse moje težave. Ne vem natanko, kam bi se lahko obrnil po pomoč. S strani CSD-ja nisem dobil nobenih konkretnih odgovorov. S starši sem bil na skupnem srečanju s socialno delavko. Socialna delavka je dejala, da si mora vsak polnoletni dijak oz. študent urediti lastno življenje, vendar si sam v tem trenutku ne morem pomagati. Kam bi se lahko obrnil po pomoč. Ali obstajajo kakšne izvehospitalne inštitucije, ki bi mi lahko ustrezno pomagale. Izhajam namreč iz zelo čustveno zafrostrirane družine. Pod prvo točko, bi navedel stalno vmešavanje babice v moje zasebno življenje. To mi je podrlo moj čustveni in mentalni sistem. Pod drugo točko, bi navedel konstantno stresno stanje, ki sem ga doživljal v zadnjih 5-6 letih. Pod tretjo točko bi povedal dejstvo, ki me je najbolj prizadelo. In sicer; svojih bioloških staršev sploh nisem čutil, sploh nisem bil deležen ljubezni od njih. Pod zadnjo točko, pa bi navedel problematiko osamosvojitve. Pred časom približno eno leto nazaj sem bil v študentskem domu v Ljubljani, kjer so me starši, najbolj babica, klicala kdaj pridem domov in podobno.Ti klici so se pojavljali cca. 2-3 dnevno. Meni je to izpiralo živce. Sedaj, ko živim doma, mi konstantno govorijo zakaj ne grem na svoje. Doma mi sploh ne verjamejo
[/code]
[/center] kako se počutim. Češ, da z mano ni nič narobe. Res ne vem, kam bi se lahko obrnil v tej situaciji. Hvala vsem za nasvete.
Lp!
Najprej lep pozdrav vsem skupaj. Sem študent, ki sem doživel anksiozno motnjo. Na tem forumu, sem že predčasom pisal o mojih težavah. Hvala vsem, ki ste mi svetovali. Sedaj se anksioznost ne pojavlja več. Vendar so se začeli pojavljati drugi simptomi, kot so (čustvena motnja, šumenje v ušesih ter napadi panike). Vendar je sedaj napočil čas, da saniram vse moje težave. Ne vem natanko, kam bi se lahko obrnil po pomoč. S strani CSD-ja nisem dobil nobenih konkretnih odgovorov. S starši sem bil na skupnem srečanju s socialno delavko. Socialna delavka je dejala, da si mora vsak polnoletni dijak oz. študent urediti lastno življenje, vendar si sam v tem trenutku ne morem pomagati. Kam bi se lahko obrnil po pomoč. Ali obstajajo kakšne izvehospitalne inštitucije, ki bi mi lahko ustrezno pomagale. Izhajam namreč iz zelo čustveno zafrostrirane družine. Pod prvo točko, bi navedel stalno vmešavanje babice v moje zasebno življenje. To mi je podrlo moj čustveni in mentalni sistem. Pod drugo točko, bi navedel konstantno stresno stanje, ki sem ga doživljal v zadnjih 5-6 letih. Pod tretjo točko bi povedal dejstvo, ki me je najbolj prizadelo. In sicer; svojih bioloških staršev sploh nisem čutil, sploh nisem bil deležen ljubezni od njih. Pod zadnjo točko, pa bi navedel problematiko osamosvojitve. Pred časom približno eno leto nazaj sem bil v študentskem domu v Ljubljani, kjer so me starši, najbolj babica, klicala kdaj pridem domov in podobno.Ti klici so se pojavljali cca. 2-3 dnevno. Meni je to izpiralo živce. Sedaj, ko živim doma, mi konstantno govorijo zakaj ne grem na svoje. Doma mi sploh ne verjamejo kako se počutim. Češ, da z mano ni nič narobe. Res ne vem, kam bi se lahko obrnil v tej situaciji. Hvala vsem za nasvete.
Lp!
Pozdravljen
Prvo bi te rad vprašal ali se zavedaš pomena aksiozna motnja?
To je motnja, ki jo označuje stalna in neobvladujoča zaskrbljenost – tipično zaradi zdravja, dela, denarja ali družine. Težave morajo trajati dlje časa, kar nekaj mesecev, da jih opredelimo kot bolezenske. V nasprotju s skrbmi, ki jih imamo normalno, kadar se srečamo s težavami, so ljudje z generalizirano anksiozno motnjo zaskrbljeni tudi, kadar ni nobenih realnih težav. Pretirana zaskrbljenost in tesnoba lahko trajata vrsto let in pomembno vplivata na bolnikovo življenje in kariero. Generalizirana anksiozna motnja je pogostejša pri ženskah. Vsaj 5% ljudi vsaj enkrat v življenju zboli zaradi generalizirane anksiozne motnje. Anksiozna motnja je lahko kronično potekajoča in traja dolgo vrsto let. Zdravljenje je velikokrat uspešno, vendar je dolgotrajno.
Njeni simptomi :
Glavni znak je vsesplošna in trajna zaskrbljenost, tesnoba in napetost. Drugi simptomi generalizirane anksiozne motnje so lahko: nemir, mišična napetost, potenje, vrtoglavica, pritisk v prsihrazdražljivost, težave pri koncentraciji, hitra utrudljivost in motnje spanja. Ker je veliko simptomov generalizirane anksiozne motnje povezanih s telesom, lahko psihične simptome zdravniki spregledamo. Zato je pomembno, da se o svojih skrbeh in tesnobi pogovarjate z zdravnikom enako natančno, kot o svojih telesnih simptomih.
To te sprašujem zato ker smo VSI starejši izkušenjši ljudje dali to življensko obdobje skozi. Razumem da si v fazi spoznavanja novega okolja, ljudi kar je seveda lahko za posameznika zelo stresna situacija. Razumem da iščeš podporo pri starših , ki te pa je ne dajejo v tolikšni meri kolikor si jo želiš.
Moj nasvet :
Zato imamo prijatelje (znance, kolege, sošolce) da nadomestijo to potrebo ki je drugje ne najdemo. Ti si zdaj v fazi ko bi ti moralo biti najlepše, to obdobje ki ga preživljaš bi moralo biti zanimivo, razburljivo in polno presenečenj ki ti bo krepilo tvoj karaker. Nabrati si moraš dosti izkušenj, nepozabnih trenutkov ki si jih boš za zmeraj zapolnil.
Moje mnenje je da se druži z pozitivnimi ljudmi in odstani se od babičinega negativizma. Ti si samo ti. Tvoje občutenje je tvoje lastno mišljenje ki ti ga zadaja tvoj um. Zato nebodi sam idi v družbo. Zadaj si jasne in odločne cilje v prihodnoti in stmi k temu da boš BOLJŠI človek.
S spoštovanjem
