Imam 2,5 leti starega sina. Pred oz.med porodom je prišlo do možganske krvavitve -na levi strani. Ima prizadeto desno stran. Diagnoza: Cereblarna paraliza,desna hemipareza.
Desno rokico krči v zapestju in v komolcu, predvsem se to vidi pri teku. Pri opori na desno roko zapestja ne odpre-opre se na pest. Hodi lepo. Umsko je neprizadet.
Pravijo , da smo oz. je imel veliko srečo,da bi lahko bila huda prizadetost.

Na terapijo hodi od 6 mes dalje. Pri enem letu smo fizioterapiji dodali še delovno terapijo.

Je “nomalen”otrok, lepo je in spi tudi kakšno ušpiči. Je v domačem varstvu-babica.
Probleme imamo ko smo v družbi prijateljev ali znancev. Namreč zelo rad tepe otroke. Zelo rad se igra z vrstniki ampak pri vsaki igri zraven še kakšnega otroka udari. Včasih tudi če ni kakšna igrača v igri. In mu tudi povemo, da to ni lepo, da fantka boli ampak ga to čisto nič ne gane in nadaljuje.

Tudi če mu kaj ne dovolim včasih pride do mene in me udari. Ni vedno tako od 30 primerov je eden tak.
Ne vem kje je vzrok. Včasih povezujem to živčnost, nestrpnost, trmo z fizioterapijo. Namreč z fizioterapijo smo imeli zelo velike težave.Trenutno je malo bolje. Ne sodeluje. Terapevtka ga vleče sem ter tja on pa vleče v svojo smer.
Ne vem mogoče pa je vzrok kje drugje???

Če ima še kdo podobne težave naj se javi.

Prejemamo tudi dodatek za pos.nego otroka od jan.2005. Konec letošnjega leta nam poteče. Ali nam potem lahko še pripada? Kakšna je možnost ponovne vložitve?

JAGODA

Jagoda,

vaš sinko prihaja v obdobje trme, muhanosti in preiskušanja tako svojih kot vaših meja. Po drugi strani pa se otroci v tem času začno zavedati svojih čustev, vendar pa jih še ne znajo na primeren način izraziti.

Nekaj več vam bo o tem povedala Francka.

Za dodatek za nego zberite vso dokumentacijo in ponovno vložite vlogo. Kakšna je možnost za naprej je odvisno od stanja otroka (pa tudi napredka).

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Jagoda, tako kot vsak 2,5- letnik je tudi vaš otrok prišel v to obdobje, ko preizkuša meje. Samo dopovedovanje, da ne sme tepsti, ne bo zaleglo. Otrok mora čutiti posledice svojega nesprejemljivega dejanja. Če nekoga udari, ga odstranite od otrok za nekaj časa ali ga kar peljite domov. Počasi bo razumel, da tega ne sme početi, ker druge boli in da tega pač ne počnemo. Če udari vas, mu ostro recite “NE, tega se ne sme početi” in odidite od njega ter delajte svoje stvari kot da se ni nič zgodilo (tudi če joka ali trmari).

Vem, da je predvsem pri otrocih, ki so kakorkoli prizadeti, imajo primanjkljaje na razvojnem področju (fizičnem ali psihičnem) težko biti dosleden in se držati postavljenih meja. Ampak to je nujno predvsem za vašega otroka, da bo zrastel v fanta, ki ga bodo drugi otroci sprejemali in se bodo radi družili z njim. Velikokrat otroci vrstnika odrivajo od sebe, če se ne zna prilagoditi zahtevam skupne igre in če ni socializiran, to pa se ne bi zgodilo, če bi starši pravočasno reagirali in otroka odvajali od neprimernih vzorcev obnašanja. Kot sem rekla, samo prepoved oz. dopovedovanje, da se tega ne sme, ne bo zaleglo.

HVALA LEPA ZA ODGOVOR.
Mogoče sem res preveč panična. Končno se stvari umirjajo po diagnozah, da moj otrok ne bo hodil. Potem je shodil pri 14 mesecih. Ko je shodil so rekli , da ne bo govoril. Sedaj pri 2,5letih govori. Sicer še ne velikih stavkov in ne prav lepo razločno. Ampak glede na to kakšne težave ima govori super. In tudi upamo na najboljše.
Naslednji korak je vrtec. Letos sicer še ne ampak drugo leto. Mogoče še kakšen nasvet glede tega? Ortoped nam svetuje-navija za razvojni vrtec. Glede na to , da je umsko neprizadet in hodi bi ga mi radi dali v redni vrtec.

hvala in lep pozdrav,
JAGODA

Jagoda,

predstavljam si (seveda ne vem!) da je otrok zelo varovan, torej v bolj mehki vzgoji. Pravite, da je problem izrazitejši, kadar ste v družbi – takrat je z vrstniki – sicer živi bolj med odrslimi. Z vrstniki pa je včasih težko priti na kraj – nekateri so bolj, drugi manj spretni, hitri, zahtevni, sitni, nestrpni, prijazni in še in še. Vaš fant ima določeno oviro – lahko da ga ta “zmoti” pri igri – pa npr. ne pride dovolj hitro do neke igrače, ali se mu nekaj (mu nekdo kaj) zruši, se ritem igre spreminja prehitro ali karkoli pač.
Tako majhen otrok pač ne zna in ne ve drugače in udari – saj veste določeno mero agresivnosti nosimo v sebi vsi (samo tako smo lahko v času, ko je bilo to potrebno priklicali starše …, vzbudili pozornost s hudim kričanjem, otepanjem okoli sebe, brcanjem na vse kriplje in še in še). In se spomnite – bili smo uspešni – nekdo je vedno odreagiral na našo “grobost”. Potem pa smo jo morali skozi vzgojo nekako preoblikovati v socialnemu okolju primerne oblike – torej ne brcati, udarjati, kričati … – če kaj želiš pač pa povedati na pravem mestu, v pravem času.
Seveda je bil ta proces učenja dolg – leta dolg in tako je zdaj tudi z vašim fantkom. Če bo ugotovil, da z določeno mero grobosti še vedno doseže cilj, bo s tem nadaljeval. Verjamem, da ne bo tako, ker ste težavo hitro prepoznali (1x od npr 30 situacij).
Na njegovo “udari” odreagirajte predvsem dosledno (če gre za vrstnike, odrasle, živali …) in zelo resno. Torej resno in odločno mu umaknite rokico in povejte: “Tega ne dovolim!” Lahko ga začasno umaknete iz igre (zelo kratke čas) z besedami npr: “Malo se pomiri, saj veš, tega ne dovolim”.
Še bolj kot to bo pa učinkovito če mu sporočate pozitivne stvari – torej, kaj je naredil dobro – se je zadržal, lepo je ponudil, je delil, je samo opazoval in še in še. Tako mali otrok želi ugajati staršem (seveda tudi drugim) zato bo vedenja, za katera je prejel pohvalo pogosteje uporabljal in s tem bodo upadala tista nezaželena.

Verjamem, da vam bo uspelo.
Pišite še kaj o vaših nadaljnjih izkušnjah.

Francka