človek z dvemi obrazi – alkohol :(
En lep pozdrav vsem skupaj.
Imam težavo, in kakršenkoli nasvet mi bo zelo dobrodošel 🙂
Imam fanta, s katerim sva skupaj pol leta. Imam ga zelo rada. Temu sledi vprašanje, če on čuti isto.
Kakorkoli.
Je super človek. Super se razumeva, tudi pri nas doma pomaga, je zelo deloven človek, dobro se razume z mojimi starši (tega sem zelo vesela, ker se moj bivši z njimi ni razumel…), vsak dan mi pove kako rad me ima, lepi smsi, nonstop sva skupaj, skupni kolegi, njegovi starši me imajo zelo radi, celo o otrocih je že bila večkrat debata, pa sem si nekoč rekla, da jih ne bom imela, zdaj ko ga imam, pa takoj… 🙂
Skratka, skoraj bi bila pravljica, če pa seveda ne bi obstajal ta droben problem, pijača.
Ne pije vsak dan. Le na kakšnem rojstnem dnevu, ali če gremo ven, ali kaj podobnega. Torej, enkrat na teden morda.
Temu potem sledijo težave. Postane popolnoma drug človek. Po nekaj pivih me začne ignorirat, žalit, sicer ne pred vsemi (hvala bogu, še to), ampak seveda se to opazi. Nekaj časa sem še capljala za njim, in spraševala, kaj je narobe, pa ni bilo nič bolje. Prava veselica se začne, ko se odpraviva domov. Kot vedno, hoče vozit. Pijan. Ničkolikokrat sem že šla peš domov, peš ob avtu… Ne da se ga prepričat, da bi vozila jaz. To mi gre zelo na živce. Ko prideva domov, se najprej začnejo obtožbe. Vedno kaj najde. Z onim si se preveč pogovarjala, on tam te je skos gledu, ti pa njega, in takšne bedne fore. Pa ne da bi jaz karkoli vedela. Pač komuniciram z ljudmi. Saj zato se pa družimo. Potem sem kurba, prasica, potem se začne s temi forami, da je konec, da naj kar grem domov, itak ga nimam rada, mam nekoga drugega, pa nazaj k bivšemu, blablabla, same brezvezne stvari. To poslušam, dokler ne zaspi. Zjutraj je vse ok. Skratka, ta njegov “drugi obraz” me ne mara. Kaj naj storim? Sem že rekla, da naj manj pije ali neha, pa mislim da mi to ne bo ravno uspelo.
Grozno me prizadene s temi stvarmi. In kamorkoli gre, ko me je strah, da bo pil, ne morem spat, strah me je da se mu bo kaj zgodilo, karkoli. Nazadnje se je zgodilo to, da je slučajno imel moj avto, ker je šel z njim v službo. Prišel je domov zelooo pozno, da ne govorim o tem, da je bil moj avto napol uničen (posledica vandalizma, kdo, še zdaj nevem, zlomljene tablice, lajšne, razbita šipa), umazan, pobruhan (bogve od koga), skratka, skoraj me je kap. Saj potem ga je popravil, ampak…
Zanima me, s čim naj pritisnem na njega. Izvedela sem, da je bil včasih, ko je bil samski, kar naprej pijan, po cele vikende. Tega je sicer zdaj manj, pa saj ni važno, nevem kaj naj storim, da se ne bo tako obnašal do mene. In kako se naj jaz obnašam, da mu ne bo šlo v nos. Sicer imam vsakič drugo tehniko, ampak očitno nobena ni uredu.
Se opravičujem za zapletenost zgodbe, ampak resnično potrebujem kakšen nasvet, kaj naj storim… Ker moji živci tega ne morejo. Že od nekdaj me je strah alkohola, saj je moj stari oče veliko pil, in sem večkrat v solzah zaspala, pa očitno se tudi zdaj ne morem rešiti tega…
LP
Sprašuješ, s čim naj pritisneš na njega? Resno poslušaj in resno vzemi ta nasvet, ker nič drugega ne bo pomagalo – odločnost! Zase in za svoje življenje, če bosta ostala skupaj, pa tudi za vajino zvezo v prihodnje. Sedaj si ti skoraj podrejena, se bojiš, kaj bo, te je strah, neke ultimate mu daješ, ampak ničesar dejansko ne narediš. Če ne želiš takšnega življenja naprej, mu postavi resen ultimat in ga potem tudi izvedi – če se to zgodi še enkrat (voziš pijan, me žališ, delaš neumnosti, me napadaš brezveze, si ljubosumen ipd), je med nama konec. In temu dejansko to tudi naredi. Ne šalim se, pa sedaj misliš, da je to najslabše in najhujše, kaj se ti lahko zgodi.
Ti pa povem, kaj je najhujše, kar se ti lahko zgodi v tem stanju. Lahko pride do tega, da njegove besede dobijo pesti. In te prebuta zato, ker si se s tistim malo preveč pogovarjala. Potem, ko bo izvedel agresijo nad tabo in te bo še bolj strah, ne boš spala celo leto ali še več, ker te bo strah, kdaj bo prišel in kaj bo naredil. Ga boš želela zapustiti, pa ga ne boš upala, ker bo jutri prišel na tvoj dom in delal totalne pi…
Ko vozi pijan, lahko razbije avto in mogoče še sebe ali celo koga drugega, ki bo z njim v avtu. Bo invalid do konca življenja. Ali povozi kakšnega pešca, poškoduje drug avto in osebo v drugem avtu, gre v zapor do konca življenja. Si bo to lahko odpustil? Si boš lahko ti?
Ja, sliši se pretirano, ampak žal moram povedati, da govorim iz izkušenj. Zato ti še enkrat res iz srca in resno povem – ne zajebavaj sebe in svojega življenja. Če hočeš spremembe, naredi to takoj in res.
Pravijo, da je v vinu resnica, potem je lahko ta njegov drugi obraz tudi tisti resnični, brez krinke. Dvomim da bo prenehal občasno pit, nasilje in pijančevanje se bosta z leti še stopnjevala. Že zdaj se ga bojiš, kaj šele bo? Jaz bi ga pustila, ker v strahu živet je grozno, še prej pa postavi ultimat, lahko poskusita tudi poiskat strokovno pomoč.
In vino veritas! Takšen kot je pijan bo počasi postal tudi ko je trezen. Ko je trezen se samo pretvarja enkrat bo butnilo ven in lahko traja več let ampak enkrat bo. Imam še preveč izkušenj z alkoholiki, nobeden se v resnici ne pobere če je nasilen ko je pijan. Ne biti ena izmed tistih norih žensk ki vztraja z kretenom ko je vsakemu jasno kako in kaj. Nobenemu se neboš smilila vsak je svoje sreče kovač.
Prav zgrožen sem bil ko sem tole prebral. Ma kakšna tehnika, človek ko je pijan je žival. Ti hočeš krotiti ponorelega medveda, je vsaj trezen ampak obnašanje je isto.
On se nebo nikoli spremenil, samo še hujši bo. Vprašanje je samo ali boš ti to dojela in ukrepala preden bo prepozno za tebe. Distanciraj se in pomisli kaj si misliš o nasilnem pijancu ki ga ne poznaš, kako bi reagirala če bi ti prijateljica povedala takšno zgodbo?
Alkohol nima konkuremce. Tako simpl je to.
Takile ljudje dajo alko pred vse – pred službo, pred družino, pred lastne otroke….pa ga ne bi dal
pred tabo?
Na žalost ti preostane samo eno – postavi ga pred ultimat, ali ti, ali alkohol. Ti kar povem, da se bo
odločil za flašo. Žal.
In potem se moraš ti odločiti, ali boš to prenašala vse življenje. Ker bolje ne bo, kvečjemu slabše –
veliko slabše.
Predstavljaj si, da imaš otroke, pa nikdar ne veš, ali se bodo živi vrnili s poti, ko jih bo pijani oče
vozil okoli? Pa zagonil vso plačo za pijačo, ti boš pa plačevala vrtec in položnice, pa še trepetala, ali
jih boš povrhu še fasala?
Žal. Krasem človek, super in vse – ampak če ima najraje na svetu alkohol….
oooooovca zdravo,
včasih je težko narediti prvi korak in sprejeti velike odločitve, sploh, če je tako, da veliko stvari “štima”, “samo ena” pa ne. Ampak ta ena na tvoji strani ni tako zanemarljiva!
Ko se je moja mami poročila z mojim očetom, je rekla, da je bil na začetku zelo tih, miren, zadržan. Prve mesece zakona ni pil (se je zadrževal). Nato je začel spet piti. Na začetku so bile stvari še nedolžne- od manjših nesoglasij do njegovega smiljenja samemu sebi in joka, sčasoma so se stvari stopnjevale. Bil je zmačkan, dojenček joka, žal nima gumba za izklop, mami je včasih pograbila brata in pozimi v copatih tekla k babi, da se očetu ni strgalo. Naredila ni nič. Ko sem bila starejša in se spomnim stvari, me je, ko je pijan prišel domov, sredi noči vrgel iz postelje, da sem mu morala čistiti čevlje. Ko je bil pijan, smo morali vsi sedeti za mizo in poslušati njegovo moraliziranje. Da imamo otroči domačo nalogo, ni razumel, zvezke je enostavno strgal in domače naloge več ni bilo. Bil je zelo nepotrpežljiv, ko je spal, se ni smela slišati niti muha. Pri 5 letih sem se nagnila nad časopis, ki ga je bral, mu naredila senco, zato me je s pestjo po prstu, da mi je odpadel noht. Mama ni naredila nič, le pokrpala me je. Tepel me je, in to kako. In brez razloga. Pri njemu ni bilo pogovora, opomina, ničesar. Najraje z usnjenim pasom, tudi po glavi in to s sponko od pasa, zraven mi je obvezno povedal, da “kačo je treba po glavi tepst.” Ko ga ni bilo iz službe, smo se tresli, kakšen bo prišel in če bodo spet problemi. Že ko je prijel za kljuko, smo (vsaj jaz) vedeli, kakšen bo večer. Mama se mu ni upala upreti. probala je vse tehnike- od molka (pa je bilo “zakaj si tiho, pi*ka ti m…., kregaj se z mano”) do kreganja (sledilo je fizično nasilja), umika (zaklenil je stanovanje in vzel ključe). Pri nas je bila tudi policija, ampak je bil “gospod” tako uglajen, da so na koncu zaključili, da se ni zgodilo nič. Prvič sem se mu uprla verjetno nekje na koncu osnovne šole. Od takrat sva imela redna fizična obračunavanja. Mama ni storila nič. Po letih maltretiranja, pretepanja, lasanja, kreganja, izgubljenega otroštva sta se ločila. Z očetom nimam stikov in sem mu v sebi odpustila (a ne pozabila!), odnos z mamo pa se je popolnoma pokvaril, saj jaz ne zmorem najti načina, kako razumeti, kako odpustiti, da gledaš, kako se izživljajo nad tvojim otrokom, dan za dnem, pa ne storiš nič. Eni pravijo, da bom razumela, ko bom starejša. Zdaj sem že v takih letih, ko lahko imam sama otroke, pa razumem še manj, ker jaz tega ne bi nikoli dopustila.
oooooovca, pomisli na svoje otroke (če jih bosta/bi imela). Pomisli na sebe in na posledice, ki jih že zdaj imaš, pa se bodo čez čas v takem okolju le krepile. Če pogledamo svojo mamo, kaj ji je ostalo iz tega 25-letnega zakona….ničesar nima, ničemur se ne veseli, nima prijateljev, izogiba se ljudem, hodi delat, da lahko preživi… životari. A je to življenje? A je to smisel življenja?
Premisli. Želim ti vso srečo.
tak je bil moj bivsi..dobr ko med.pijan pa, z unim.si se pogovarjala itd…ljubosumne..po dveh letih je preslo v fizicne obracune ko nism vec mogla.tolerirat in sem tut sama znorela.norel je tut pred starsi do nerazpoznavnosti. pa si ne bi nikoli mislila da bo v kaj takega napelal.na zacetku sm misnla da je se kej narobe z mano, da jz povzrocam take obcutke,.pa ni blo temu tako. slisim pa da se ni zboljsu, da je do vseh sedaj tak.. kaj sele bo. A ma ta tvoj fant 4 crke v imenu?
če ima tak obraz do tebe po pol leta druženja, potem sploh ne veš, kaj vse te še čaka. je tipičen potlačen agresivec. vsa tista prijaznost je le krinka, on tak ni v resnici, ampak se pretvarja. Ker pa se nihče ne more pretvarjati ves čas, rabi ventil. Ta ventil pa je alkohol. zavedaj se, da bo potreba po ventilu vedno pogostejša, torej bodo obdobja rožic vedno krajša.
Kot vsem zaljubljenim babam, ki mislijo le s čebelico, tudi tebi svetujem, da se najprej malo ohladiš (pol leta ni noben čas za razmišljanje o otrocih itd) in začneš razmišljati v smeri ali mu daš ultimat, da gre zdravit svojo bolezen, kar bo pomenilo, da se tudi ti vključiš v terapijo ali pa mu počasi daš konec.
Jaz na tvojem mestu ne bi živela poleg človeka, ki se tako obnaša. Tako, kot piše predhodnica, on takšen je. Ljubi alkohol in ne tebe. Tebe potrebuje, da se dokaže v družbi. Pretvarja se , da je oh in sploh in , da mu je žal, ko se napije.Verjetno ti njega tudi nimaš rada takšnega kot je ampak takšnega, kot si želiš, da bi bil.Pa upam, da ne boš neumna in hodila z njim na terapije, pošlji ga stran, to naj počne sam in izključno zaradi sebe. Pusti ga, čimprej naredi konec. Alkohol je največje zlo , kar ga premore človeštvo. Preberi malo , kaj pišejo ženske in otroci o zapitih možeh in očetih. Tu ni pomoči, počasi se vzpenja proti dnu.Premlada si, da bi si uničila življenje z enim pijančekom, ki počasi ne bo vedel, kaj je za en dan.
zabica 86
kot bi brala mojo zgodbo, tudi jaz sem odpustila v sebi očetu, ki je zdaj pokojni, mamo pa ravno tako nisem nikoli in je ne bom nikoli razumela, da je to prenašala z otroki vred in zdaj ona 80 letna meni reče, kaj ti veš kako je bilo saj si bila še otrok nisi nič trpela, jaz jaz sem bila revca. Joj joj boga ženska se mi kar smili, ko pa nima nič v glavi očitno tudi nigdar ni imela. Dobila sem tudi moškega, ki je veliko pil na mojo željo tudi prekinil za pol leta ali leto nato začel znova piti, z njem imam otroka njega pa sem nagnala, sem obljubila sami sebi, da jaz pač nisem moja mama. Ooooooovca beži stran od njega, čeprav ga imaš rada in se ti smili trpela boš samo ti in tvoji najbližji.
Če še nisi prebral ali prebrala (nevem si on ali ona) kake knjige priznanega psihologa, ki poudarja, da hčere nehote iščejo in najdejo partnerje ki so podobni očetom in da hčere po večini kopirajo svoje mame upam, da ti to nekaj pove. Mami sem itak oprostila na svoj način, kar je zagrešila je zagrešila pri 80-ih ji ni več kaj oporekati. Itak pa imamo vsi v življenju dosti dela sami s seboj tudi ti nisi izjema. Jaz imam lepo življenje, če te to zanima, kljub vsemu kaj vse sem preživela, zbunjeni.
nea se tak jezit. napisala si, da ne boš nikoli razumela, zakaj je to prenašala. Odgovor je čisto preprost, ker se ji je to zdelo tako normalno, kot se je fotru zdelo normalno njegovo pijančevanje in nasilje. Isto sranje, drugo pakovanje. Običajno otroci mislijo, da je mama normalna in bi morala videti in vedeti, kaj se dogaja in otroke zaščititi. To je seveda čisto upravičeno pričakovanje otrok in prav bi bilo tako. Ampak mama ravno tako kot nasilni oče ni normalna in ne zna tega narediti. Zato ni kriva nič bolj in nič manj, ampak enako. Če si ti lahko odšla pomeni, da veš kaj je prav in kaj narobe, zato si bistveno drugačna od mame. imamo pa vsi dovolj dela sami s seboj, tudi jaz:))
To, da si odšla od pijanca je en korak. Drugi korak bo storjen, ko boš “naletela” na nekoga, od katerega ne boš imela želje oditi. Ampak zavedati se moraš, da boš morala sama za to, da nekdo ne bo odšel od tebe in bo s teboj tudi srečen, sama veliko storiti, da bo ta odnos tak, da si ga bosta oba želela. Enako tudi on, kdorkoli že bo. Z bežanjem težavam ne pobegneš, le prestaviš jih na kasnejše obdobje.
Alkohol na plano privleče komplekse. Njegove seveda.
Ko se bo on teh svojih kompleksov zavedel in z njimi opravil, bo bolje, ti sama pa ne moreš narediti ničesar. Lahko mu edino pomagaš pri tem, da se kompleksov zave. To je prvi in najtežji korak. Človek si mora priznati, ja, imam komplekse. Iz teh kompleksov potem izvira vse tisto ljubosumje in žalitve, ki jih prenašaš, ko je pijan. Žali te namreč, ker se brani pred lastnimi kompleksi.
Nekaj ga žre, nečesa se strašno boji. Pomagaj mu identificirati to zadevo, katere se tako boji in ko se bo zavedel, kaj to je, bo lahko s tem tudi opravil. Ampak to lahko narediš samo, če te bo poslušal. Če se boš poskupala pogovoriti z njim in te bo odpravil z besedami, da on že nima nobenih kompleksov, to pomeni, da se o tem ni pripravljen pogovarjati in da tega ne bo rešil.
Ja, verjamem, da je zate to zelo velik problem, ampak žal je rešitev bolj v njegovih rokah, kot v tvojih, ti lahko samo malo pomagaš, večino pa mora narediti on.
Predlagam pa tole: daj mu nekaj časa, na primer eno leto. Pri sebi se odloči, da mora to v enem letu rešiti, sicer odkorakaj, kajti v nasprotnem primeru boš morala to prenašati vse življenje. Čisto mogoče je, da za rešitev teh problemov potrebuje resnejši življenjski pretres in da bo probleme rešil po tem, ko ga boš pustila. Ampak to ni v tvojih rokah.
Pogumno in srečno.
V bistvu zgleda res tako, v resnici pa se človek zaradi težav, ki jih ne zna rešit (kompleksov torej), zateka k alkoholu, da jih tam utopi. Ampak alkohol izhlapi, težave pa ostanejo.