čisto obupana
Pozdravljeni,
moj sin je sicer polnoleten, star 22 let. Smo ločeni. Živel je malo pri meni, malo pri očetu, pri njemu je stalno prijavljen, kakor mu je pasalo. Od 19 leta ima težave z alkoholom. Poskušali smo mu stati ob strani, narediti vse, pa je vse zaman. Bil je trikrat na bolnišničnem zdravljenju, trikrat smo ga peljali v komuno, dvakrat proti njegovi volji, obakrat je prišel ko se je streznil ven, enkrat zdaj nazadnje si je kao sam želel, bil je notri samo 24 ur. Komuno si je izbral sam in hotel ostati v Sloveniji, vse mu je bilo ugodeno. Do sedaj ni končal šole, niti delo mu ne diši. Mi smo ga preživljali, mu kupovali cigarete, cunje,,,,. Pokazal je slab odnos do vsega tako tudi, da vsakič ko je šel iz komune je pustil vse svoje stvari tam, ni mu mar, če mu mi kupujemo cunje, smo pač morali mi, jaz oče ali sestra poskrbeti zanje. Na psihiatriji, kjer je parkrat pristal zaradi opitosti ga nočejo več sprejeti, ker pravijo, da takoj ko pride na odprti oddelek podpiše in gre ven, da ne pokaže nobenega zanimanja za zadravljenje. In tako smo uporabili še zadnjo metodo, ki so nam jo svetovali strokovnjaki, da ne naredimo nič. Pristal je na cesti. No, po parih dneh se je sam odločil iti v komuno, ampak kot sem že rekla prvi dan šel ven. Od takrat je na cesti, zdaj bo drug teden. Oče pravi, da noče imeti opravka več z njim. Hči, ki edina živi v Lj mu pomaga, večkrat na skrivaj, ker z očetom hočeva, da mu ne pomaga, saj se bo edino tako začel spravljat k sebi. Mu kupuje cigarete, kdaj prespi v njenem avtu, mu nosi hrano,,,,,. Vsak dan je pijan, ne vem kje dobi denar, menda je celo cigarete prodajal, da je dobil za vino. Name, ker sem seveda najšibkejši čle vsak dan pritiska psihično. Klicari me, joka kako je lačen, kako ne bo preživel, da se boji, da ga drugi brezdomci ali narkomani ne pretepejo ko zunaj spi,, včeraj mi je na meil celo napisal poslovilno pismo. Vse to me je pripeljalo čisto do roba. Psihično sem tako uničena, da ne vem več kaj narest. Po eni strani si očitam, kaka mama sem,da ga puščam lačnega na cesti, če se mu kaj zgodi ali če še bolj zabrede, bom jaz kriva, po drugi strani pa se borim z mislijo, da bi mu samo škodila, če bi ga vzela k sebi, ker bi spet pil še naprej in kdo ve kako slabo končal. Ko sem mu včeraj predlagala, da gre v komuno, niti slišat noče, pravi da ne bo delal ene in iste stvari, nasploh mu ne diši delo in disciplina. Ko mu rečem, naj gre delat, si zasluži za hrano in sobo, spet ni prav, tisoč izgovorov ima. In tretja stvar, ki mi preprečuje da bi ga vzela je strah, ker se je ko je bil pijan tudi fizično name spravil enkrat. Vse to me ubija in ne vem več, kaj narest. Mislim, da se mi bo zmešalo. Vse življenje sem živela zanj in hčerko, zdaj pa moram biti taka kruta mama. In ko mi piše, da mi zameri, da mi ne bo oprostil,,,, me ubija.
LP
Ne moreš nič.
Kruto , neskončno boleče, neusmiljeno.
Če mu “pomagaš” z denarjem, si že ugotovila, da mu v bistvu škoduješ, podpiraš njegov alkoholizem in
mu preprečuješ, da občuti dno.
Ker – edino upanje, ki ga ima je to, da trdo udari ob dno in SAM spozna, da tako ne gre naprej.
Če je SAM dovolj močan, bo splezal ven, če ni….ne bo.
Resnica (žalostna in trda) je ta, da ga nihče ne more rešiti, razen njega samega.
Zakaj se ni do zdaj spremenil? KER MU NI BILO TREBA. Vedno se je našel kdo, ki se je pustil
cuzati in izkoriščati. Zakaj bi se za kaj trudil, če dobi zastonj?
Seveda mu še lahko pomagaš, ampak šele takrat, ko se bo sam odločil spremeniti. Ko bodo govorila
dejanja in ne besede. Reče lahko karkoli (in rekel bo stvari, ki najbolj bolijo, samo, da bi dosegel svoje)
važno je, kar naredi. Ko bo trezen in ko se bo trudil se spremeniti – takrat bo tvoja pomoč dobrodošla.
Tako mu tudi povej. Ko bo jokal in prosil, mu povej, da mora najprej nekaj narediti sam, potem dobi
pomoč. Prej pa ne.
Ne izgubi upanja in ostani trdna.
Pozdravljeni,
sem sama mlada mamica in vas razumem, da vam mora biti zelo težko lastnega sina vreči ven iz hiše, vendar žal je to po mojem edini učinkoviti način, kako mu pomagati iz tega ven, kako ga pripraviti do tega, da se bo sam začel zavedati, da mora nekaj v svojem življenju spremeniti, se odločil za drugačno življenje, našel svoj smisel življenja.
Pri svoji odločitvi morate vztrajati, ne popuščat, ne nasedajte njegovim manipulacijam oz. obljubam, …
V prvi vrsti pa morate najprej poskrbeti zase!
Pojdite ven na zrak, omislite si kak hobi, kako dodatno dejavnost, ki vas bo krepila, s katero boste preusmerili razmišljanje drugam, saj vas vse tole zelo bremeni, psihično izčrpava.
Predlagam vam, da si najdete podporo s strani prijateljev, družine, ki vam bodo stali ob strani v težkih trenutkih, s katerimi se boste lahko pogovorili o tem, vključite se lahko tudi v kakšno podporno skupino za svojce alkoholikov.
Vse dobro vam želim!
Draga obupana mama!
Če se ne motim ste o vaši težavi pisali že prejšnje leto in kakor je videti se stanje vašega sina ni izboljšalo. Odgovorila sem vam in na kratko opisala našo zgodbo, ki je bila zelo podobna vaši. Kaj podobna, identična.
Prišlo je do tega da je vaš sin na cesti. Vem, grozno. AMPAK!!! To je tisto tako opevano dno..Nisem noben strokovnjak iz tega področja, le enako grozo smo dali skozi pri mojem bratu.
Lahko povem le to, da se s hčerko resno pogovorite glede njene “pomoči”. Težko je, to je njen brat, ampak morali ga boste začasno popolnoma odrezati iz svojega življenja. Mi smo to po nekaj letih agonije in izsiljevanja iz bratove strani storili tako, da smo se za nekaj časa preselili na njemu neznano lokacijo. Naj se sliši še tako klišejsko vendar on mora SAM oditi na zdravljenje pa naj bo to 20. poizkus.
Vi ste naredili vse kar ste lahko. Upam in iz srca vam želim čudež, kot ga je bila deležna naša družina. Vem, da se vam to trenutno zdi nepredstavljivo. Prosim, javite se še kaj
Pozdravljeni,
v nedeljo je doživel epi napad in sem ga nato vzela k sebi saj sem se ustrašila zanj. V ponedeljek je šel spet na pogovor o komuni, še v torek, sredo, vzela sem dopust hodila z njim, mu nakupila cigaret da jih o imel zadosti, oprala cunje in danes je šel not, da bi bil sprejet. Po dveh urah me kličejo, da je šel ven. Niti en dan si ni dal možnosti. Zdaj me kliče, čaka pri službi, da bi mu vrnila mobi, ker ga je tam moral men dati, da bi imel vsaj enkrat na teden stik z mano,,,,, da mogoče ne bo preživel ceste,,,,. Men srce poka, ne vem koliko bom še lahko zdržala. In ko je zadnjič šel po enem dnevu iz komune, je prodajal cigarete, da si je kupil on pravi hrano, ampak vem da tudi alkohol. zdaj bo za nekaj dni spet preskrbljen, nato bo spet klicaril, se obešal na hči,,,,,,. res sem obupana.
Pozdravljeni,
ne razumem, zakaj mu kupujete cigarete??? Od kod mu pa denar za alkohol – od prodaje cigaret!
Žal vam moram povedati, da vi nezavedno podpirate njegovo pitje.
Mislim,da komuna ni najboljša izbira za vašega sina. Mogoče ga poskusite usmeriti v kakšno psihiatrično bolnišnico za začetek.
Najverjetneje pri sinu ne boste kaj dosti uspešni, dokler sam ne bo dosegel dna, kot je napisal predhodnik, dokler ne bo sam spoznal, da mora nekaj narediti.
Zdaj se ima on še prelepo, nič mu ne manjka, službe ne potrebuje, ima sestro in mamo, ki mu v kritičnih situacijah pomagata, … Zakaj bi se sploh vključil v kak program zdravljenja????
Iz vašega pisanja sem predvsem razbrala, da vi kličete na pomoč, vi ste v stiski, zato najprej rešite sebe, poskrbite zase, okrepite se. Vključite se v kakšno podporno skupino za svojce alkoholikov, sem slišala, da je AL-ANON zelo dobra izbira. Mislim, da vam ne bo žal.
Če ste pa kje iz Koroške, pa se mi javite, pa bova skupaj našli še kakšno rešitev.
Vse dobro
Poglejte, zdaj pa čisto zares in brez olepševanj. Stanje je kritično, bolana je celotna družina, vi pa ste nase prevzeli NAJVEČJE breme sinovega alkoholizma in teorizma. Kje je tu oče? Ločeni ali ne ločeni, to bitko bosta morala biti skupaj!!! Vi ste žal šibki člen oz. vas sin hudo psihično maltretira. Zdaj bo moral nastopiti oče, ker vas bo tole vse skupaj pokopalo.
Sin je še mlad, verjetno do kakšnih hudih nepopravljivih okvar zaradi pitja še ni prišlo. AMPAK!!!! Če se bo tole nadaljevalo in se stopnjevalo v kronično odvisnost ne vem kako bo. Tako za vašo psiho kot za celotno družino in nenazadnje za sina. Ukrepajte OSTRO!!!!! Nema več zajebancije!
Sin bo vsekakor doživljal hude “delirije”, “napade”, lačen bo, pretepen, verjetno bo poskušal tudi storiti “samomor”. Vi pa boste deležni najhujših psovk in žalitev, tudi grožnje s smrtjo pri nas niso bile izključene. Vse že videno! Pri nas je na kocu prišel že nož v igro, ne pustite da pride do tega! MANIPULACIJA!!!! Vi morate nastopiti še stokrat bolj zajebano kot nastopa on. Enostavno ne vidim tukaj drugega izhoda. Zaenkrat vaš sin dobro ve, da vas s čustvenim izsiljevanjem in grožnjami lahko vrti okoli prsta in da z nekaj igre in muke na koncu dobi pijačo in cigarete. To se mora nehati!
Se pravi nema več cigaret, klicarjenje, dobivanja, denarja, hrane, nema nič!!!!! Verjemite, da se bo usral. Prej ali slej. In to mora biti jasno vsem družinskim članom najbolj pa vam draga obupana. Ko se bo zares odločil, sam najbolje ve, kam mora iti.
Pogumno in vztrajno naprej, ni še prepozno za ozdravitev!!
Pozdravljeni,
hvala za vse komantarje. Vem globoko v podzavesti, da imaste vsi prav, da ga moram čisto ignorirati. Kot je vprašala ena izmed vas. Oče se ga je čsito odpovedal, nazadnje je en teden nazaj grozil meni, vpil, da naj crknem, da zanj sin ne obstaja, prav tako njegova nova žena. Nobene pomoči od njega ne smem pričakovati. Hči je enkrat zaskrbljena, mu pomaga, daje potuho, ko ima dovolj in se naveliča, nad mano tuli, da naj poskrbim zanj, saj sem mama. Itak, da je vse na meni. Sin pa me izsiljuje, čaka pred službo, pred domom, mi pisari meile, da bi me rad samo videl in ko preberem 5 ali več takih meilov, kako je lačen, kako se boji, da ga pretepejo, da me ima rad,,,, se zlomim. Psihgično sem čisto uničena, ne morem normalno več funkcionirati. rada bi naredila prav. trudim se, da bi ga ignorirala, ampak moja mama je mene pustila na cedilu, ko me je očim zlorabljal, ko sem ji povedala mi ni verjela. Naj bom jaz taka mama, naj svojega otroka pustim? Potem mi piše da bo naredil samomor, da tako ne bo preživel. Komuna nam je zadnji izhod. Na psihiatričnih zrdavljenjih je bil že štirikrat, pa nikoli naredil do konca. Vse ima za bedake in nič ne dela kot je treba. Ja, priznam jaz sem kriva, jaz sem ga razvajala, jaz sem naredila največ napak. Cigarete sem mu kupila dvakrat po 100, ker je šel v komuno, da jih ima tam, kot so napisali. Ampak očitno je šel not za en dan samo, da je dobil vse od mene, potem pa ven in prodal.
Hvala vsem.
Draga obupana!
Bivši mož je tega sina naredil in bo pač moral prevzeti svoj del odgovornosti zanj, pa naj se nova žena še tako pritožuje in šopiri. To je vajin sin, ne samo vaš. Če pa se bivši in ta nova verbalno in fizično znašata na vas, nemudoma pokličite policijo. Takšni “preprosti” ljudje, ki človeka na tleh (vas) še poteptajo in fajn popljuvajo, tako in tako kakšne posebne senzibilitete nimajo in zanekrat na to nimate računati.
Razumem, da ste trenutno ujeti v peklenski krog sinove odvisnosti. Razumem tudi, da ste mama in nad sinom verjetno nikoli ne boste popolnoma dvignili rok, kot je to storil oče. Žal se nanj ne morete zanesti in v teh trenutkih tudi ne morete pričakovati nobene podpore, saj ima za sabo močno zaledje v obliki nove ženske. Vi pa ste sami in to lahko spremenite. Na srce vam polagam, da se pridružite kakšni podporni skupini za svojce alkoholikov, kjer vas bodo znali najbolje usmerjati in bodriti na podlagi lastnih izkušenj.
Glede sina lahko vse napisano še enkrat ponovim. Pa saj kot sami pravite vam je teorija jasna, le praksa je hudičevo težka. Trenutno vas sin izkorišča za alkohol. Pika. Nič drugega ni pomembno, noben rad te imam, sam sem na svetu, strah me je, samo tebe imam v življenju. Sin se zelo dobro zaveda, da če se sam pri sebi odloči za resno urejanje, ima vso vašo podporo. In ker mu ne teče voda v grlo in se zaveda da bo prej ali slej dobil svoje in na nek način kontrolira situacijo, se še naprej opija.
Poznam primer, ki se je začel precej podobno kot vaš, le da sta starša sina imela doma, mu nudila dom, da ni bil na cesti med klošarji. Moški je na koncu po desetletjih pitja zaradi odpovedi organov in hude sladkorne umrl.
Potrebujete podporo in veliko poguma. Zapomnite si, da je sin še mlad. In da ni še prepozno. Vendar pa morate biti odločna in nepopustljiva, vključite tudi policijo če vas bo sin slučajno kje napadel ali nadlegoval, mora videti, da mislite resno. Pa spremenite mail, če se le da. Tudi telefonsko številko nenazadnje. Ko se bo odločil, dobro ve kam mora iti. Na Poljanski nasip ali Polje ali kamorkoli že. Samo odločiti se mora narediti konec temu životarjenju.
Samomor bo naredil?
Samomor že dela – in to s tvojo (in sestrino) pomočjo, vsakič, ko dobi denar od vaju.
Še enkrat – dokler sam ne naredi nič, ti NE MOREŠ narediti nič.
Pa ne oziraj se na to, kaj govori, ampak na to, kaj naredi.
Lačen da je? Ok, lahko mu kupiš sendvič.
Rad te ima? Tako, da ti laže in te izsiljuje? Res ljubezen..
Saj ga ne puščaš na cedilu – takoj, ko bo pripravljen na pomoč, ko se bo sam odločil, da nekaj naredi, mu
spet lahko pomagaš – in rakrat mu RES lahko pomagaš. Recimo, ko bo preživel vsaj pol leta trezen?
Draga mama.
Res ste že čisto na koncu in žal pot iz tega ne bo enostavna.
Pišete, da ste sami za vse kriva, ostali uporabniki pa pišejo, da se bo sin moral izvleči sam in da se mora tudi sam odločiti za zdravljenje.
In počasi pride ven še vaša boleča preteklost, kjer poveste, kako vam mama ni verjela, da ste bili spolno zlorabljeni. Groza in sramota.
In sedaj, ko je vaš otrok v težavah, se trudite 100%, da bi mu pomagali, vsa bolečina življenja se je spet zvalila na vas in obupno iščete nekoga, ki bi vam pomagal iz tega ponavljajočega se obupa.
Mama vas je izdala – to je najhujša izdaja. Ko vam govorijo, da pustite sina vam je enako, kot da boste otroka prepustili krutemu življenju, kot ste bili nekoč sami prepuščeni vašemu očimu.
Vprašajte se sedaj ali ste še vedno mala punčka, ki je nemočna in življenje le udriha po njej in ničesar ne more narediti. Lahko res sina le pustite ostalim narkomanom, izterjevalcem in preprodajalcem drog. In cigarete so droga, ki jih mama otroku ne kupuje.
Niste več nemočna in niste več tista, ki mora pustiti življenju, da vodi in jo tepe, kot se mu zahoče. Vzemite sina in ga peljite v terapevtsko posvetovalnico, ker se bosta usedla in vam bo lahko sam povedal zakaj vas tako kaznuje? Kje on ni bil slišan, koliko on čuti, da je bila mama zlorabljena, pa o tem nikoli ni ničesar slišal ali doumel? Koliko ste vi bili prisotni v njegovem življenju kot mama in ne kot oseba, ki se bori z lastno bolečino preteklosti in je v krču in strahu, da le ne bo sama enaka, kot je bila njena mama? Ste ga zato razvajali, več topline pa morda niste bili možni dati?
Vsa bolečina ki ste jo doživeli v otroštvu še vedno povzroča verižne reakcije- od vaše izbire napačnega moškega, do ločitve, do izgube otroka alkoholu in do tega da ga tudi sedaj ne morete razumeti in se trenutno le utapljate v krivdi in nemoči. Ampak tako nemočna ste bili kot otrok. Dovolj je tega.
Pokažite sinu, da ste mama, da lahko slišite vse njegove bolečine in mu da roko. Mama, ki se je pripravljena kaj naučiti! Kar ne pomeni da ga vzemite nazaj, ampak to, da mu rečete- evo dragi sin sedaj pa se bova oba pozdravila. V vsem te bom slišala in sočasno uredil še svoje življenje.
Poiščite primernega terapevta in sina peljite na pogovore. Redno, vztrajno in odločno!
Vso srečo
Poglejte stvar je v bistvu zelo enostavna.. odrasel človek ima možnosti,on se lahko vda alkoholu in brezdelju,to je njegova možnost in pravica! Nima pa on pravice zaradi teh svojih osebnostnih lastnosti uničiti cele družine.
Dejstvo je ,da ga celo njegovo življenje ne boste mogli varovati pred njim samim,prej ali slej bo ta mladi človek ostal na tem trdnem realnem svetu brez podpore staršev.
Alkoholik je kot utapljajoči človek ,ki bo pod sebe potegnil in utopil vsakega ,ki se bo znašel pred njim.
Vsako vaše popuščanje mu daje dodatno zalogo goriva za njegov stil življenja.
Kar se pa tiče starševstva,materinstva…vi ste njegova mati,
dali ste mu telo kri in življenje,preživljali ste ga do njegove odrasle dobe…ste mu mogoče dolžni še kaj več?
Bi se morali sedaj vi žrtvovati zaradi njegove lenobe pijančevanja?
Vi kot mati ste svoja osebnost,svoje bitje,vi niste stroj in kalup za izdelavo otroka,ki se ga po uporabi zavrže!!
Moj oče se je odločil za zdravljenje šele ko je enkrat začel že bljuvati kri!
tako kot so rekli komentatorji nad menoj…človek mora doseči DNO!!
Lep pozdrav
Spet se obračam na vas. Vem, da boste hudi name in mi pisali, da ste mi rekli,,,,,,.
poleti ko se je malo umiril, nehal piti, obljubljal čisto vse,,,, ga nisem več mogla pustiti na cesti. Za nekaj dni sem ga vzela k sebi, da se je uredil in umiril. Nato sva našla sobo v Lj, kjer je še zdaj. Plačala sem mu še eno leto šole, obljubil je, da jo bo končal, našel si je službo, sicer je bila samo začasna, nato dolgo kao ni našel nič, vmes sem skrbela za hrano, ostale stroške njegove. Zdaj si je našel spet super službo, srečen je bil, rad je delal,,,,. Vmes je bil čez vikende pri meni, sem mu oprala cunje in bila res srečna, da gre tokrat zares na bolje. Se je zgodilo včasih, ne velikokrat da se ni oglašal ves dan, pa je rekel da je imel krizo in se izklopič. Bilo mi je sicer sumljivo, ampak je bil nato ok in sem verjela. V začetku decembra je imel nek daljši odklop, zdaj verjamem da ni bil nedolžen. Par dni mrk. V ponedeljek je še šel v službo, iz nje, pa je imel očitno ovinek ali družbo tapravo. Cimer me je poklical ob pol enajstih zvečer in potožil, da je čisto odsoten, da jih skrbi kaj je z njim, da je onečedil skupno dnevno sobo, najbrž je zamenjal za kopalnico,,,, da je pustil nekaj na plinu in se je smodilo in seveda razumljivo jih je strah da bi kdaj kaj zažgal. Oni zdaj pritiskajo name, da ga vzamem k sebi oz da se izseli. Od ponedeljka se mi ne oglasi, ali je izklopljen. Res sem računala da bo za praznike pri meni, da se bomo imeli lepo,,,,, Hči je šla včeraj zjutraj k njemu in mi povedala, da je imel ob sebi polno praznih flaš vina, da je pijan totalno, vse po urinu smrdi in je umazano, skratka obup. In potem je meni na vest spet pihala, češ da jo skrbi zanj, da bo sam v hiši in da jo skrbi da ne bo kaj zažgal, da cimri hočejo da ga odpeljemo. Po službi sem ga šla iskat, pa se mi ni oglasil, ni odprl vrat. Šla sem domov. Moram povedat, da stanujem iz Lj 50 km. Vmes me je popoldan klical in jokal v telefon, naj oprostim, naj pridem ponj in sem se usedla v avto, ter šla nazaj v Lj, kjer se mi spet ni oglasil niti odprl vrat. najbrž je vmes pil in zaspal. To je ponovil še zvečer, tako sem spet zvečer šla z avtom v Lj ponj, takrat ko sem bila pred hišo se mi je oglasil, ampak je bil tako pijan, da ni mogel do vrat, po dolgem pregovarjanju sem šla sama nazaj domov. Od takrat ima izklopljen telefon že skoraj 24 ur. Ves dan me razjeda in skrbi, če si je kaj naredil, imajo namreč zelo strme stopnice, menda je v ponedeljek že padel po njih in so ga cimri pobirali, kaj če si zlomi vrat. Kaj če se je zastrupil. Meni se bo res zmešalo. Hči, ki živi v Lj pa se noče več z njim ukvarjat in ko sem jo danes prosila, če gre tja pogledat, mi je zabrusila da je to moja skrb, da sem jaz mama. Bojim se, da ko bodo cimri prišli nazaj, da bodo spet klicali in pričakovali od mene, da pridem ponj. Če ne bom bodo oni rekli kaka mama sem. Ne vem več kaj narest. In bojim se ga vzet k sebi domov, saj me je lansko leto, ko je živel pri meni skoraj ubilo, ne morem še enkrat skozi to.
Lepe praznike
Pozdravljena Obupana50,
lahko predvidevam, da vse tisto, kar si počela in še počneš ne deluje in ni imelo učinka?
Torej, spremeni svoje vedenje. Kako, ti lahko najhitreje pomagajo v anonimnih skupinah Al-Anon. Poglej na http://www.al-anon.si. Srečanje bo v Ljubljani tudi na Silvestrovo ob 21h!
Alkoholizem je smrtno nevarna bolezen, odgovoren zanjo pa je alkoholik sam. Svojci je ne povzročijo in je ne morejo preprečiti ali pozdraviti. Alkoholiku pomagamo tako, da mu ne pomagamo (ker ne znamo) in tako, da zase poiščemo pomoč (da se naučimo in naberemo izkušenj, kako pomagati). S tem smo za zgled, da je treba poiskati pomoč. Samo to je pot iz obupa v upanje! Oba sta padla v brezno alkoholizma, če ga želiš rešiti, moraš najprej sama splezati ven! Ne prelagaj te svoje dolžnosti na hči! Kljub temu, da se je zadeva razvijala več let, se bo ob pomoči strokovnjakov ali Al-Anona relativno hitro dalo videti luč na koncu tunela. Le pogum in srečno!
Štefula, z dolgotrajno uspešno razrešenim problemom.
obupana tebe bi blo treba najprej
en šamar zavalit
kvba počneš svojmu otroku jebote
pa dej prenehi ga ubijat pa to ni ne za žvet ne za umret
a zastopiš..ko bi se on lahko že na noge postavu ga ti spet nazaj porineš
a
sčim
ja s tem, k mu daš za čike, k ga dam voziš, da pride k seb da lahk si nabere cike ki jih bo prodal, da dobi cote ščetko kaldont karkol, da proda
pa hčeri povej naj se neha mešat sam tok, kokr njej paše, ko ji pa ne paše pa tebe jebe ,,,
Nisem ravno naklonjena temu stilu pisanja, ampak poanto ima in morda koga premakne v razmišljanju ga necenzuriranjega objavljam.
Ko boste ponovno morali iti po sinka v Ljubljano, naj gre zraven kak vaš prijatelj, ter ga skupaj odpeljita na psihiatrično bolnišnico na zdravljenje, še isti moment. Ni druge. Z vašim vedenjem svojemu sinku le podaljšujete njegovo agonijo in s tem hkrati še sebi. Sprva vas bo verjetno preklel po dolgem in po čez, nato vam bo pa po nekaj letih mogoče celo hvaležen.