pozdravljeni

s fantom sva skupaj ze 3 in pol leta od tega ze skoraj 2 leti ziviva skupaj
moj problem
ne morem iti od doma ce je on doma ne da bi se sekirala kaj bo doma sam pocel npr.gledal tv polno izzivajocih zensk in seksualnosti,tudi ko sem doma z njim ne morem prenesti da je on v dnevni sam kjer lahko saltava tv in ves cas mam filing da ko jst pridem presalta naprej ce so kake zenske al kaj podobnega tako je tudi z racunalnikom,in zaradi tega nonstop ticim doma da pac on ne bi mel te moznosti kar pa vem da sploh ni prav zelim imeti svoje zivljenje in se ne s tem ukvarjati od jutra do vecera zelim iti ven v trgovino naprimer ne da bi imela filing da morm cimprej domov zelim da mi gre to iz glave
pa ne vem kako
cisto se mi ze mesa
ze nekaj casa sem po cel dan doma in nikamor ne grem ne opravljam svojih dolznosti v zvezi s solo nimam nobenega ne upam iti na izpite niti se ne morem zbrat prej da bi se pripravila nanje
to me tako mocno ovira v zivljenju
razmisljam da bi sla narazen samo zato da bi lahko opravila svoje obveznosti
samo vem da to ne bo resilo mojega problema
z drugim bo po mojem isto in potem nima smisla da se razideva s sedanjim
itak ne pricakujem nobenega pravega odgovora ker dvomim da obstaja
sama sm se ze poskusala ne vem na kaksne vse nacine prepricevat pa mi ne uspe
razmisljam po cele dneve tako zelo da me zacne glava bolet zvecer od tolkega razmisljanja ne morm zaspat mucim se
zelo mi je tezko
tako rada bi se sprosceno pocutila pa se ne morm
drugace pa mi nic ne manjka da bi se morala pritozevat
mislim da ce ne bi imela ta problem da bi zivela polno in zadovoljno zivljenje
kaj bi vi na mojem mestu?
samo upostevati morate da karkoli mi boste predlagali da sm verjetno ze sama poskusala in da tega ne nardim ker enostavno nisem masina na gumb
prosim za kakrsen koli nasvet
hvala

Hm to se mi zdi,kot neka vrsta depresije.Tudi sam trpim zaradi depresije!Sam sem bil na punco ljubosumen,kar je tebi podobno.Tudi smrt očeta me je pahnila še globlje v depresijo.Pred dvema mesecema pa sem se razšel s punco.Sam sem dal konec,ravno zato,da si poštimam v glavi.Čeprav me ona noče več nazaj….Hja se bo treba sprijaznit:(
V najhujših dnevih krize sem se zaletaval z glavo v radiator,tak da sem imel kasneje buške,imel sem nenadzorovane napade joka,z mamo sem se skoz prepiral in tebe tudi popolnoma razumem.Vem kako je,ko hočeš da bi pozabil tisto,ko pa ne gre iz glave:(Težko je.Lolo mogoče imaš preveč časa za razmišljat?Naredi si dan tako,da bo urnik čimbolj natrpan,tako boš vsaj malo pozabila….in boš videla pomagalo bo!
Lolo hotel sem ti povedati,da pojdi k zdravniku in svetujem ti tudi psihologa….
Sam to svetujem,sam pa tega ne storim,kajti tudi sam se spravljam k njemu,pa ne najdem časa:(Prenatrpano sedaj,ko imam maturo:(
LP