Pripenjam še enkrat mojo dilemo kot samostojno temo.

Z možem sva poročena slabi dve leti, dve leti in pol pa živiva skupaj v gospodinjstvu njegove matere. Torej sem pri hiši snaha, ampak to samo po sebi niti ni tako problematično kot naslednja situacija: mož ima dve starejši sestri, ki sta zelo navezani na dom in prihajata pogosto k materi. Razumljivo, saj je ženička zelo materinska in ustrežljiva do vseh enako, tudi do mene je »dobra«. Od tega ima ta družina posebno navado: najstarejša sestra (moja svakinja, 45 let) vsako soboto in skoraj pred vsemi prazniki prihaja v hišo svojega rojstva ter pometa, čisti, drgne … kot prismojena. To počne že od tedaj, ko se je odselila od svoje rojstne hiše in ne glede na to, da ima svoje stanovanje, za sabo pa dve nesrečno propadli zvezi, iz katerih izhajajo 3 otroci (25, 23 in 9 let).
Od začetka, ko še nisem bila tako trdno vpeta v navade moje primožene družine, se mi je ta običaj in sestrino dejanje zdelo prav prisrčno, nakar je (s selitvijo k tej hiši) postalo zame vir neugodja in vznemirjanja, ki se začne ponavadi že v petek popoldne, ker vem, da bo jutri spet svakinja tu in vneto bo čistila najbolj uporabne površine v hiši, kjer sploh ne živi več, v meni pa vzbujala nelagodje, ko se mi bo zaluštalo prelistati sobotni časopis in popiti kavo. Sčasoma se mi je posvetilo, da mogoče pri njej sploh ni problem v tem, da »mora« opravljati storitev čiščenja iz posebnega razloga (npr. bolna mati, odsotnost gospodinje), temveč, da ima verjetno ona sama neko čustveno praznino, ki jo mora zapolniti v hiši svoje matere. Kot izgovor, da je pri njej… Problem je v tem, da me blazno moti, da s »pucanjem« posega tudi v mojo intimo in nevede ustvarja v meni nelagodje in vznemirjenje.
Vem, da se moj mož dobro razume s svojimi sestrami in materjo, ne počutim se zapostavljeno in sploh nočem razdirati njihovih družinskih vezi, čeprav sva se zaradi tega z možem večkrat sporekla. (Zaradi pomanjkanja moje asertivnosti) nikoli glasno ne rečem, naj ji za božjo voljo nekdo od domačih reče, da ji ni treba čistit, naj pa pride na obisk kadarkoli si želi.

Prosim vas za mnenje, se upravičeno čutim vznemirjeno in slabovoljno zaradi tega? So ti občutki v meni normalni?

Hkrati tudi vem, da se mi bo situacija kmalu obrnila na bolje, ker bova z možem zaživela v svojem gospodinjstvu in se bom nekoliko distancirala, a vseeno, kaj mislie vi?

Lep pozdrav!

Kot opisujete je za vas zelo moteče, ko sestra vašega brata čisti hišo, v kateri vi živite, ne da bi jo kdo poprosil za tovrstne usluge.
Težko boste vi spremenili odnose, ki so že vzpovstavljeni med njimi, je pa vprašanje, kaj to gospo spodbuja, da hodi čistit domov, k svoji materi. Zakaj ne zmore oditi od doma in se posloviti? To so stvari, ki so med njimi ostale zelo globoko zapisane in imajo svoj odgovor v odnosih in čutenjih, ki so med njimi. Tudi vi ste postali del teh odnosov in ste prevzeli svojo vlogo.

Predvsem bi povdarila to, da opazujte misli in čutenja, ki se vam prebujajo ob tej gospe, ko prihaja čistit vaš dom. To je tisto občutje, ki vam pove, zakaj ona še vedno prihaja domov.

Težko je, ko živiš nekje, kjer nimaš besede in vpliva, da bi si stvari uredil po svoje, pa vendar je to tvoj dom. Kot opisujete, se boste kmalu preselili v svoje gospodinjstvo, kjer bo prostor namenjen samo vam.
Par ali družina vedno potrebuje svoj prostor, da lahko živi svoje življenje, svoje odnose.

Vse dobro vam želim v prihodnje.

Sabina Stanovnik
spec. ZDT
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
tel:041/867-856
e-mail:[email protected]