Pozdravljeni,
naj na kratko opišem svoje težave. Stara sem 33 let,na “srečo” imam službo,sem srečno poročena in imam sinka starega 2 leti.Preden sem se zaposlila (to je bilo pred 6 leti) je bilo z mano vse vredu. Težave so se torej začele ko sem začela delati. V službi sem precej pod stresom,direktor je velikokrat nejevoljen in svojo jezo stresa kdor je pač trenutno v njegovi bližini.V podjetju nas nas je iz meseca v mesec več zaposlenih, kar posredno vpliva tudi na moj obseg dela. Vse skupaj je zadevo pripeljalo tako daleč,da sem postala depresivna,neprenehoma sem bila anksiozna,panična.Obiskala sem psihiatra in že nekaj mesecev jemljem CIPRAMIL 20 mg/eno na dan in HELEX 1 mg/3 x na dan.
Ta kombinacija zdravil mi zelo ustreza, ne vem pa ali jih bom mogla jemati celo življenje? Zdaj lahko vsaj normalno funkcioniram v službi in pri študiju.
Skrbi me,ker baje HELEX pozvroča odvisnost, ampak jaz brez teh tablet ne morem funcionirati, ne v službi, ne doma .Kaj menite vi,koliko časa lahko jemljem HELEX? Psihiater mi je sicer rekel, da od tega ne postaneš tako hitro odvisen,vendar me vseeno skrbi. Ali se lahko razvije toleranca za ta zdravila in bom sčasoma potrebovala vedno večjo dozo? Ali obstajajo kaka druga pomirjevala,ki ne povzročajo odvisnosti?
Ne vem,mogoče ta moja depresija in panika (predvsem pred ljudmi in gnečo) nosi posledice tudi iz mojih najstniških let.Mama je imela podobne težave, oče pa je bil alkoholik a se je na srečo rešil odvisnosti.Me pa še danes mučijo nočne more, da se ne bo kdaj zopet ponovilo, saj sem vseeno zelo navezana nanju.
Hvala za odgovor, Jakoba

Spoštovana Jakoba,
po moji oceni jemljete 2-4x!! preveliko dnevno dozo Helexa in tudi kakšen mesec predolgo. V času odkar jemljete obe zdravili bi morali dovolj kvalitetno sprostitev doseči že samo z antidepresivom. Ker ste se na Helex, ki je sicer vodeni uporabi učinkovito zdravilo, že navadili, bi nenadna prekinitev lahko ovzročila nadvse neprijetne abstinenčne težave, zato se s svojim psihiatrom dogovorite za način postopnega zmanjševanja odmerka. Potrebo po sprostitvi izpolnite z zmernimi športnimi aktivnostmi, predvsem pa z ureditvijo izrabe prostega časa.

Spoštovani dr.Rejec,
hvala za odgovor. Imela pa bi še eno vprašanje: ali je morda CIPRAMIL napačno zdravilo, glede na to, da pišete, da bi po nekaj mesecih morala opustiti HELEX.
Kaj menite vi (glede na prej opisane težave) kateri drugi antidepresiv bi prišel v poštev. Naj povem, da sem jih do sedaj menjala že nekaj in sicer: DEVIDON,AURORIX,COAXIL,AMIZOL.
Moja psihiatrinja pravi,da lahko to kobinacijo,ki jo imam sedaj jemljem nekaj let, brez kakršnegakoli tveganja, glede na to kar ste mi Vi odgovorili pa me zelo skrbi.
Prosim za konkreten odgovor,kateri antidepresiv bi mi VI priporočali.
Vnaprej hvala za odgovor.
Jakoba
Jakoba je pisal/pisala:
>
> Pozdravljeni,
> naj na kratko opišem svoje težave. Stara sem 33 let,na
> “srečo” imam službo,sem srečno poročena in imam sinka starega
> 2 leti.Preden sem se zaposlila (to je bilo pred 6 leti) je
> bilo z mano vse vredu. Težave so se torej začele ko sem
> začela delati. V službi sem precej pod stresom,direktor je
> velikokrat nejevoljen in svojo jezo stresa kdor je pač
> trenutno v njegovi bližini.V podjetju nas nas je iz meseca v
> mesec več zaposlenih, kar posredno vpliva tudi na moj obseg
> dela. Vse skupaj je zadevo pripeljalo tako daleč,da sem
> postala depresivna,neprenehoma sem bila
> anksiozna,panična.Obiskala sem psihiatra in že nekaj mesecev
> jemljem CIPRAMIL 20 mg/eno na dan in HELEX 1 mg/3 x na dan.
> Ta kombinacija zdravil mi zelo ustreza, ne vem pa ali jih bom
> mogla jemati celo življenje? Zdaj lahko vsaj normalno
> funkcioniram v službi in pri študiju.
> Skrbi me,ker baje HELEX pozvroča odvisnost, ampak jaz brez
> teh tablet ne morem funcionirati, ne v službi, ne doma .Kaj
> menite vi,koliko časa lahko jemljem HELEX? Psihiater mi je
> sicer rekel, da od tega ne postaneš tako hitro odvisen,vendar
> me vseeno skrbi. Ali se lahko razvije toleranca za ta
> zdravila in bom sčasoma potrebovala vedno večjo dozo? Ali
> obstajajo kaka druga pomirjevala,ki ne povzročajo odvisnosti?
> Ne vem,mogoče ta moja depresija in panika (predvsem pred
> ljudmi in gnečo) nosi posledice tudi iz mojih najstniških
> let.Mama je imela podobne težave, oče pa je bil alkoholik a
> se je na srečo rešil odvisnosti.Me pa še danes mučijo nočne
> more, da se ne bo kdaj zopet ponovilo, saj sem vseeno zelo
> navezana nanju.
> Hvala za odgovor, Jakoba

Oprosti, ker se vmešam.
Objetkivno razmišljam. Na delu si preobremenjena. Zato si se odločila, da težavo rešiš tako, da začneš jemati zdravila. Kaj pa kak pogovor s šefom? Nenazadnje, ti ne želiš večno na zdravilih (hvala bogu). Da si preobremenjena, pa je delna odgovornost tovjega nadrejenaga. ČE ne opazi, je verjetno zato, ker dobro skrivaš, da imaš preveč dela. NAmesto, da bi mu povedala, narediš vse, da zmoreš tak tempo.
Zaključek: Jemlješ pomirjevala in antidepresiv, da bi zmogla prevelik napor.

Spoštovana Jakoba,
glede na priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, je treba pri terapiji depresivnih in dalj časa trajajočih anksioznih stanj čimbolj omejiti, ali ciljano uporabljati ANKSIOLITIKE kakršni so diazepam,alprazolam,bromazepam,klordiazepoksid,lorsilan,medazepam,oksazepam, prazepam, buspiron in meprobamat in jih nadomestiti srednje ali dolgoročno z ANTIDEPRESIVI zadnje generacije( MAOI in SSRI) CIpramil, ki ga jemljete sedaj, spada med slednje.
Namenoma ne izpostavljam posameznih tovarniških imen, saj je za izbor in predpisovanje merodajna zdravnikova presoja, ta pa vse te preparate pozna.Za vsako terapijo je nadvse pomembno, da se med terapevtom in pacientom vzpostavi pozitiven odnos, ki omogoča usklajevanje (včasih različnih) pogledov na doseženi učinek zdravljenja.Lečeči zdravnik pa naj bo to zdravnik splošne prakse ali specialist je dolžan pacientu razložiti prednosti posameznih zdravil glede na situacijo ( nnekatera zdravila imajo nadvse neprijetne stranske učinke, a hitro dosežejo teraopevtske učinke, pri drugih so neželeni pojavi redkejši, a je na učinek potrebno čakati dlje in podobno.Vedno se bo za izbor odločil lečeči zdravnik, saj bo za vse ugodne in neugodne posledice prevzel odgovornost.

Pozdravljena,
lepo,da si se oglasila. Ne boš verjela,ampak z njim se NE moreš pogovarjat.Samo narediti moraš.
Poskusila sem že z jogo, avtogenim treningom,s pohodi v gore, ampak ni kaj dosti pomagalo. Namreč sem tako utrujena, brez volje,z nikomer se mi ni za pogovarjat, samo ležala bi in se smilila sama sebi, pa vem, da ne smem.
Ta zdravila, ki jih jemljem mi pomagajo vsaj toliko, da lahko v službi normalno delam, ko pa pridem domov, ne morem niti telefona dvigniti, ker imam vsega vsega “poln kufer”. Pretvarjanja v službi, navidezne prijaznosti do neprijaznih…
Problem je, da imam sinka, ki me vedno bolj potrebuje, intezivno je začel odkrivati vse okoli sebe in vem, da potrebuje mamico. Zdravo, prisebno z mirnimi živci.
Ne vem, kam to vse skupaj vodi, strah me je kaj bo jutri, da se ne bom mogoče še kje znašla v kaki psihiatrični bolnici…
Lepo se imej.