Živjo,

te dni se veliko sprašujem o ciljih. Spoznala sem mlado športnico, ki ima zelo jasne cilje (olimpijske igre), ki vsak vstaja dan že ob 5-ih, saj ve, kaj je njen cilj in kam jo vse pelje.

Jaz nimam v življenju nič takega v mislih, za kar bi vsak dan vstajala ob 5-ih zjutraj oz. bi komaj čakala, da s tem začnem. Groza me je in obup. Vem, da moram nekaj postoriti.

Kako si postavljati cilje? Kako veš, če si si zastavil prave? Je res imeti višje cilje, kot pravijo? A ti bolj motivirajo?
A moraš biti za cilje ozko usmerjen (imeti le en cilj in cel dan početi le to), ali je dobro imeti “širše” cilje in življenje (cilj in še kaj, kar rad počneš)?

Hvala za kak nasvet in vse, ki me boste resno vzeli.

Noben cilj ni prav ali napačen. Ne gre toliko za vprašanje ali je prav ali narobe, ampak bolj za to, kaj si ti zares želiš doseči v življenju. Je to telesna kondicija? Dovolj denarja? Globok ljubezenski odnos? Si nabrat veliko znanja? Delati z ljudmi in jim pomagati? Imeti hišo, moža in otroke? Ugotoviti kaj te zares osrečuje, iskanje globljega smisla v življenju?

Cilji se lahko tudi spreminjajo. Neka poslovna ženska, ki je začela s poslom že pri 16 letih, je zelo delala ter postala milijonarka in je v 40-ih ugotovila, da je vse to lepo, ampak na koncu pa bi vseeno rada imela nekoga, s katerim bi si delila svoje življenje. Želela je, da bi bil tam nekdo zanjo in jo na koncu dneva vprašal kako je preživela dan. Zaradi dela je zanemarila svoje ljubezensko življenje.

Vprašaj se, kakšne kvalitete imaš in katerih nimaš. Tistih katerih nimaš bi bilo dobro razviti. Zato naj postanejo tvoj cilj. Na primer si odločna in močna, ter inteligentna, manjka ti pa srčnosti. Smiselno je postaviti si cilje, ki te bodo delovali bolj celovito in razvijaš manjkajoče kvalitete, v tem izmišljenem primeru je to razvoj srčnosti.

Hitreje dosežeš cilje, ki so ozko usmerjeni v smislu imeti samo en cilj. Vendar to ne pomeni, da delaš samo eno metodo kako doseči cilj. Torej eno-usmerjenost cilja in namena, ne pa eno-usmerjenost ene metode kako priti do cilja.

Tista poslovna ženska je bila eno-usmerjena v poslu in zato je dosegla cilj že kar zgodaj. Potem pa je namesto, da je usmerila svojo pozornost v kakšne druge cilje, še vedno samo delala za rast svojega podjetja, čeprav je že bila milijonarka.

Eno-usmerjenost cilja (ali kakor si ti rekla ‘ozki cilji’) je vsekakor boljše, ampak mislim, da bi bilo dobro kdaj pa kdaj pogledal tudi malo bolj širše, čisto iz razloga, da te ne vrže iz ravnovesja.

Mislim, da bo ta misel dober povzetek:

Več vreden je en dan naporov in vztrajne prizadevnosti, kot sto let lenobe v brezmočnem životarjenju.

Da pa živiš tako, potrebuješ cilj.