pozdravljeni,

jaz bi pa rada dodala svoj košček žalosti, ker imam občutek, da sem totalno teslo.
s partnerjem sva skupaj skoraj tri leta in v tem času se je konstantno dogajalo, da je bil neka jemsecev ok, trezen, služba, vse bp potem pa kar naenkrat izbruh, alkohol, odpoved službe, tudi nasilje doma in odhod neznano kam. po zadnjem takem zelo hudem in nasilnem prepiru lansko leto sem bila, no sva bila, prepričana, da je pa stvar s tem i vzponi in padci končana. januarja je začel delati po dolgme času, bil je več kot leto dni brez službe, se kaltil okoli, pol, se drogiral, itd. skratka začel je delati, vse je bilo kot mora biti. po mesecu ali dveh mu je ušlo, da ga občasno v službi spijejo, pivo ali dve, nič takega. doma ni pil, alkohola ni, ven ni hodil. zdaj, torejj štiri mesece od najinega prepira, pa je spet izbruhnil, se ga zapil, dal odpoved in ker dela v tujini se klati po tistem mestu ves zgubljen. nekaj dni se ni javil, sploh nisem vedela kje in kako je. midva sva se dogovorila in zabičala sem mu, da mu še enkrat ne bom pustila, da se iz mene norca dela, ker si ne zaslužim take dvojine. ponoči me je klical, da je na avtobusni postaji, da je do vratu v težavah ….

ne vem, kaj naj naredim. živi pri meni, drugega doma nima, če ga postavim pred vrata bo šel na avtobusno ali železniško psotajo k narkomanom in klošarjem. sposoben se je zapit do fizične bolečine, se povsem zapustit, skratka propast. to je že storil (lahko je v takem stanju mesece).
ko je trezen – joj, to se mi sliši kot prava floskula – je tako dober, super se ujemava, funkcionirava enkratno – ko pa je pijan, pa ga pije dokler lahko, teden, dva neprestano, potem se zdravi, ker je fizično bolan od alkohola, potem je nekaj mesecev ok in potem spet od začetka.

kot rečeno jaz ne želim tako živeti, sama ne pijem in nimam nobenih težav z alkoholom. prosim za nasvet kaj sploh lahko naredim, kako naj se obnašam ko pride domov, je sploh kakšna možnost, da bi midva zaživela normalno. če ga postavim pred vrata bo totalno propadel … rada ga imam, srce me bolji koga vidim propadati, zato ga slednjič vedno vzamem nazaj. kako ste šle čez to tisti, ki ste bili morda v podobni situaciji?

naj še dodam, da njemu alkohol paše, da ga rad pije in da ima sicer obdobja, ko prizna, da ima težave z njim – ponavadi takrat ko je že prepit, in obdobja, ko nima nobenih težav z njim – ponavadi takrat, ko se pripravlja na izbruh.

Če ga ne vzameš nazaj, bo propadel???
Će ga pa vzameš (pa sama dobro veš) bo pa potegnil še tebe s seboj….tu ni izbire. Nehal ne bo, alko
(ponavadi) zmaga. Ja, lahko ga vzameš vsakič nazaj, samo ne pričakuj, da bo kdaj drugačen.
Pripravi se na plačevanje njegovih dolgov, delal bo vedno manj, torej ga boš preživljala, pa še kar boš
s pridnostjo prišparala, bo šlo za njegove izpade… ni problema, če ti to paše…

Nima kam iti? Simpl, dobi naj službi in si s plačo plačuje najemnino, kot vsak odrasel, opravilno
sposoben človek. Odločitev, ali bo zaklošaril je njegova. Ti pa sebe raje malo preštudiraj in pogruntaj,
zakaj te tako vleče k takim luzerjem….ker imaš tudi ti resen problem…

stran. In ne drzni si imet otrok z njim.

Si že slišala tisto o tem, da se lahko pobereš šele, ko telebneš popolnoma na dno? Ti mu s svojim igranjem matere Tereze preprečuješ, da bi telebnil na dno in se pobral (ali pa tudi ne in do konca propadel). S tvojo “pomočjo” bo samo nadaljeval enako. Ker lahko. Ne misli, da ga bo en dan nekaj treščilo po betici in bo nehal, saj nismo v pravljici oziroma v ameriškem filmu.
Vzemi ali pusti.

Lepo sta se dogovorila. Da se nisi dogovorila le sama s sabo, saj te on očitno ne upošteva?

Tako ne gre. Z njim boš propadla tudi ti, psihično. On pa v vsakem primeru. Vsakič, ko ga vzameš nazaj dobi potrdilo, da lahko to kadarkoli ponovi. Ne moreš biti njegova rešilna bilka, kar s pridom izkorišča. Poskrbi zase in reši se pekla! Zaslužiš si lepo življenje!

To je njegova odločitev, da hoče propasti,. Kaj imaš ti s tem ??? Ti si mlada, pametna odgovorna punca. Ne dovoli, da te potegne za seboj. ker tega ni vreden. Punca, pojdi naprej, ne oziraj se nazaj. Verjemi mi . Preverjeno.

Živijo,

alkoholiki so najtežji bolniki in celo najtežje ozdravljivi in na žalost tudi najbolj pogosti v našem okolju (trend pa je, da so celo zdrogirani povrhu)… dobro je, da si prebereš kakšno knjigo o njih, si poiščeš pomoč in nasvetov si dobila že toliko, da ti želim le uspešno pot…

Lp

postavila sem se zase in mu rekla, da se tega ne grem več, ker sva se zadnjič dogovorila, da se to ne bo več ponovilo. nekaj mi je metal naprej, da sem mu obljubila, da bom ob njem ne glede na to, kaj se zgodi, pa sem mu kar povedala, da je tudi on obljubil, da bo v redu in da se bo obnašal odgovorno. v dveh tednih sva se torej slišala samo enkrat in ker mu nisem jasno rekla da lahko pride domov, da bova že rešila sranje, ki ga je spet povzročil, se (še) ni vrnil. ne kličem ga, ne kontaktiram ga preko maila, mi pa seveda ni vseeno. upam, da vzdržim tak način obnašanja, čeprav vem, da me bo skušal z manipuliranjem “prinesti okoli”.
z alkoholiki in alkoholizmom (žal) nimam izkušenj, zato sem se obrnila na vas, ker ste v tej tematiko bolj doma. hvala za vaše odgovore.

Verjamem da je težko reči ne vsemu temu, ampak imej se rada in se ceni. Ne zaslužiš si tega in ne dovoli si tega.