cepljenje proti gripi
Ljudje tako zelo radi verjamejo, da cepljenje ustvarja nekakšna protitelesa, ki naj bi ščitila cepljenega pred boleznimi, kar je seveda zgrešeno in nima neobene podlage za to. prodajn apropaganda in oglaševanje se namreč zelo trudijo to dokazati, vendar ni nobene prave Evidence, Potrdila ali GARANCIJE, da bi to lahko pripisovali cepljenju; po drugi strani pa je veliko dokazov iz znanstvenih virov, sodnih procesov in medicinskih poročil, ki podpirajo trditev, da je cepljenje NEVARNO – CELO SMRTNO NEVARNO IN NIKOLI DOBRODEJNO, RAZEN ZASLUŽKA ZA PROMOTERJE CEPLJENJA. Tako meni o tem Eleonore McBean, Doktor Farmacije in jaz se ji seveda pridružijem…
Ljudje tako zelo radi verjamejo, da cepljenje ustvarja nekakšna protitelesa, ki naj bi ščitila cepljenega pred boleznimi, kar je seveda zgrešeno in nima neobene podlage za to. prodajn apropaganda in oglaševanje se namreč zelo trudijo to dokazati, vendar ni nobene prave Evidence, Potrdila ali GARANCIJE, da bi to lahko pripisovali cepljenju; po drugi strani pa je veliko dokazov iz znanstvenih virov, sodnih procesov in medicinskih poročil, ki podpirajo trditev, da je cepljenje NEVARNO – CELO SMRTNO NEVARNO IN NIKOLI DOBRODEJNO, RAZEN ZASLUŽKA ZA PROMOTERJE CEPLJENJA. Tako meni o tem Eleonore McBean, Doktor Farmacije in jaz se ji seveda pridružijem…neža je pisal/pisala:
Ljudje tako zelo radi verjamejo, da cepljenje ustvarja nekakšna protitelesa, ki naj bi ščitila cepljenega pred boleznimi, kar je seveda zgrešeno in nima neobene podlage za to. prodajn apropaganda in oglaševanje se namreč zelo trudijo to dokazati, vendar ni nobene prave Evidence, Potrdila ali GARANCIJE, da bi to lahko pripisovali cepljenju; po drugi strani pa je veliko dokazov iz znanstvenih virov, sodnih procesov in medicinskih poročil, ki podpirajo trditev, da je cepljenje NEVARNO – CELO SMRTNO NEVARNO IN NIKOLI DOBRODEJNO, RAZEN ZASLUŽKA ZA PROMOTERJE CEPLJENJA. Tako meni o tem Eleonore McBean, Doktor Farmacije in jaz se ji seveda pridružijem…
Spoštovani!
S cepljenjem posnemamo naravno okužbo s to razliko, da ne uporabimo živega virulentnega (škodljivega) mikroorganizma, ampak uporabimo:
1. mrtvi mikroorganizem;
2. samo tipične dele mikroorganizma;
3. tipični presnovek, ki ga mikroorganizem izloča;
4. oslabljeni živi mikroorganizem.
Nastanek protiteles po cepljenju ali po naravni okužbi je znan in dokazan v preštevilnih raziskavah.
Preverjanje nastanka ustreznih protiteles po cepljenju je osnova preizkušanja učinkovitosti slehernega cepiva. Preden presnovek ali del mikroorganizma sploh postane kandidat za cepivo, so opravljene številne znanstvene raziskave, v katerih ugotavljajo, kateri del mikroorganizma najbolj vzpodbuja naš obrambni sistem. Nato v fazi preizkušanja “možnega kandidata” za cepivo določijo preiskovano populacijo. Nato preverijo, ali imajo ljudje v preiskovani populaciji proti določenemu povzročitelju bolezni ustrezna protitelesa. Primerni za nadaljne sodelovanje so seveda samo tisti, ki protiteles proti povzročitelju še nimajo in so torej proti bolezni še neimuni. Neimunim preiskovancem vbrizgajo cepivo in nato preverjajo, kolikšen delež preiskovancev in kakšno količino protiteles izdelajo po cepljenju.
Poglejmo primer:
Za proučevanje učinkovitosti cepljenja proti hepatitisu A izberejo z naključnim izborom izberejo 500 ljudi. Preverijo, ali že imajo zaščitna protitelesa proti hepatitisu A, kar bi pomenilo, da so se z virusom v življenju že srečali in da so imuni. Ugotovijo, da ima protitelesa proti bolezni 47 ljudi.
Kandidatov za cepljenje je torej 453 ljudi, ki protiteles proti hepatitisu A še nimajo.
453 kandidatom vbrizgajo cepivo proti hepatitisu A.
Po 1 mesecu pri 430 (95%) ljudeh izmed 453 cepljenih izmerijo zaščitna protitelesa po cepljenju (v takih količinah, kot jih izmerijo tudi po preboleli bolezni);
Po 6 mesecih pri 447 (97%) izmed 453 cepljenih izmerijo zaščitna protitelesa. Hkrati vseh 453 kandidatov prejme drugi odmerek cepiva.
Po 7 mesecih (gledano od začetka preizkušanja) ima 449 (99%) od 453 cepljenih zaščitna protitelesa proti hepatitisu A.
Tudi po 5 letih ima 449 (99%)kandidatov še vedno zaščitna protitelesa. To pomeni, da so proti bolezni zaščiteni. Vse te raziskave so strogo kontrolirane, opisani so vsi protikoli, spremljajo se stranski učinki.
Tako preverjajo učinkovitost cepiva, vedno na različnih populacijah, različnih starosti, narodnosti in z različnimi spremljajočimi bolezenskimi stanji. Učinkovitost cepiv je seveda različna. Cepivo proti hepatitisu A npr. je čez 99% učinkovito (to pomeni, da pri 99% cepljenih nastane zadostna količina obrambnih snovi, ki uniči virulentni škodljivi mikroorganizem), prav tako cepivo proti ošpicam.97% je učinkovitost cepiva proti klopnemu meningoencegalitisu, a samo okoli 60% cepivo proti tifusu. Cepivo je najučinkovitejše pri mladih, zdravih ljudeh.
Kar se tiče dobrodejnosti, ali pa koristnosti cepljenja, bom ostala kar v Sloveniji:
1, V letih pred uvedbo cepljenja proti otroški paralizi je z otroško paralizo vsako leto zbolelo več 100 ljudi, jih mnogo tudi umrlo. Še danes imamo več 100 odraslih, ki so ostali invalidi po preboleli otroški paralizi. Z uvedbo cepljenja je število primerov pričelo naglo upadati, v zadnjih 20 letih pa bolezni ne beležimo več. Ker celotni svet izvaja intenzivne programe cepljenja, smo zelo blizu izkoreninjenju te bolezni.
2. Pred uvedbo cepljenja proti ošpicam, ki so ena najbolj nalezljivih bolezni, kar jih poznamo, je z ošpicami zbolelo okoli 15.000 otrok. Ko smo uspeli precepiti otroke pred vstopom v vrtec in je zaradi večletnega cepljenja cepljen tudi zadostni delež populacije, beležimo samo še posamične primere.
3. Zaradi precepljanja vseh otrok (deklic in dečkov) praktično več ne beležimo kongenitalnih (prirojenih) rdečk.
4. Pa poglejmo steklino. Slovenija je s steklino pri živalih okužena dežela. Večkrat dokazano stekla žival ugrizne ali kako drugače poškoduje človeka. Zaradi ustrezne obravnave poškodovanih s cepljenjem in serumum zaščitnih protiteles kljub dokazano stekli živali že od leta 1950 nismo imeli stekline pri človeku.
5. Ker so praktično vse porodnice (čez 99%) cepljene proti tetanusu in prehajajo materina protitelesa skozi popkovno žilje tudi na otroka (protitelesa lahko izmerimo), pri novorojenčkih že vrsto let nimamo tetanusa.
Seveda ima vsak pravico do lastnega mnenja, je pa koristno, da si obzorja razširimo in jih oplemenitimo z ustreznim znanjem.
Pozdrav!
Nina
ŠE NEKAJ DEJSTEV!
Cepljenje niti približno ne posnema naravne infekcije, ker pride cepivo direktno v kri in gre tako mimo večine telesnih obrambnih mehanizmov!
Kar se tiče podatkov o otroški paralizi – podatki so večinoma povsem v redu. Pozabljate samo povedati, da je bilo prvo leto po cepljenju otroške paralize še veliko več kot pred tem in šele potem je sledil padec. Poleg tega pozabljate, da je že pred uvedbo cepiva incidenca otroške paralize padla za več kot 90%!!!
Glede ošpic in rdečk – res je. Po drugi strani pa beležimo 3x več avtizma, otroške oblike diabetesa, otroško astmo, veliko porast avtoimunskih bolezni…
Glede tetanusa pri dojenčku – vaše sklepanje je precej neprimerno. Za tetanus nihle ne ve koliko ZARES traje imunost, saj ob vsaki možnosti na tetanus dobimo cepivo in dozo protiteles v kri, razen če nismo bili cepljeni tik pred tem – če bi cepivo tako zelo delovalo, to ne bi bilo potrebno.
Poleg tega – kje pa naj bi dojenčki sploh dobijali tetanus? Tega je bilo ogromno desetletja in stoletja nazaj, ko je bila higiena na zelo nizkem nivoju, danes pa je drugače.
Kar se tiče dobrodejnosti, ali pa koristnosti cepljenja, bom ostala kar v Sloveniji:
1, V letih pred uvedbo cepljenja proti otroški paralizi je z otroško paralizo vsako leto zbolelo več 100 ljudi, jih mnogo tudi umrlo. Še danes imamo več 100 odraslih, ki so ostali invalidi po preboleli otroški paralizi. Z uvedbo cepljenja je število primerov pričelo naglo upadati, v zadnjih 20 letih pa bolezni ne beležimo več. Ker celotni svet izvaja intenzivne programe cepljenja, smo zelo blizu izkoreninjenju te bolezni.
2. Pred uvedbo cepljenja proti ošpicam, ki so ena najbolj nalezljivih bolezni, kar jih poznamo, je z ošpicami zbolelo okoli 15.000 otrok. Ko smo uspeli precepiti otroke pred vstopom v vrtec in je zaradi večletnega cepljenja cepljen tudi zadostni delež populacije, beležimo samo še posamične primere.
3. Zaradi precepljanja vseh otrok (deklic in dečkov) praktično več ne beležimo kongenitalnih (prirojenih) rdečk.
4. Pa poglejmo steklino. Slovenija je s steklino pri živalih okužena dežela. Večkrat dokazano stekla žival ugrizne ali kako drugače poškoduje človeka. Zaradi ustrezne obravnave poškodovanih s cepljenjem in serumum zaščitnih protiteles kljub dokazano stekli živali že od leta 1950 nismo imeli stekline pri človeku.
5. Ker so praktično vse porodnice (čez 99%) cepljene proti tetanusu in prehajajo materina protitelesa skozi popkovno žilje tudi na otroka (protitelesa lahko izmerimo), pri novorojenčkih že vrsto let nimamo tetanusa.
Seveda ima vsak pravico do lastnega mnenja, je pa koristno, da si obzorja razširimo in jih oplemenitimo z ustreznim znanjem.
S cepivom “posnemamo” naravno infekcijo, saj z večino cepiv vnesemo v telo tiste dele mikroorganizma, ki so najbolj odgovorni za nastanek zaščitnih protiteles; odstranimo pa tiste dele mikroorganizma, ki naše celice ubijajo oziroma jih poškodujejo. Cepiva nikoli ne vnašamo v kri, temveč v mišico, v primeru cepljenja proti otroški paralizi pa cepivo použijemo. Strinjam se z vami, da je “način okužbe” v primerjavi z naravno okužbo nekoliko drugačen; vendar je v naravnem poteku prvi del okužbe namenjem pritrditvi in vdoru povzročitelja v naše celice; razmnoževanju povzročitelja v naših celicah; uničenju naših celic (npr. epitela dihal pri gripi) in vstopu povzročitelja v kri. Celotni prvi fazi se s cepljenjem izognemo.
Cepljenje proti otroški paralizi je bilo uvedeno v letih epidemije; za ta leta pa je značilen večji pojav obolenja pri neimunih. Jasno se ni precepilo celotne populacije naenkrat, ampak postopoma, zato tudi padec obolenja ni mogel nastati naenkrat. Precepljenje prebivalstva ni nikoli enkratno dejanje, ampak kontiniuiran proces. Seveda drži, da bolezen obvladujemo tudi z drugimi načini in ne le s cepljenjem; otroško paralizo npr. z izboljšanjem vodooskrbnega sistema okolja, nadzorom nad živili; komunalno ureditvijo in podobno. Z ukrepi lahko pojavljanje bolezni zmanjšamo, žal pa je ne moremo izkoreniniti.
Kar se tiče avtizma, so v zadnjih desetih letih postavilii trdnejše diagnostične kritrije za bolezen. Zaradi natančnejšega poimenovanja sedaj več različnih sindromov poimenujejo na isti način. Poleg tega seje izboljšala tudi diagnostika bolezni, tako, dalahko tudi več bolezni odkrijejo. Najnovejša odkritja gredo v smeri genetike; oziroma poligenskega izvora avtizma. Otroško astmo povezujemo z mnogimi dejavniki okolja; preobčutljivostjo v družini otroka; zgodnjemu izpostavljanju kolektivu. Od dejavnikov okolja je zlasti problematičen prezgodnji vnos hranil v prehrani, kajenje (v nosečnosti, preko materinega mleka in pasivno); onesnaženo ozračenje) in še marsikaj.
Za cepljenje proti tetanusu obstajajo točno določene cepilne sheme; kar pa se tiče tetanusa pri novorojenjčku in mlajšem dojenčku: morate vedeti, da so spore tetanusa prisotne praktično povsod. V času pred uvedbo cepljenja (50 let) so se novorojenci pri nas okužili zlasti skozi popek ob rojstvu ali kasneje pri negi. Kot smo že pisali, so danes pri nas cepljene vse matere in plod zaščitna protitelesa po krvi prejme od matere.
Lepo vas pozdravljam!
Nina