Cel dan budna novorojenka?!

Lepo bi prosila za nasvet: doma imamo 4 tedne staro dojenčico, ki že celih zadnjih 10 dni čez dan (in je vsak dan huje) nikakor ne more zaspat oz. se umirit – navadno nam popoldan le uspe doseči 3-5urno spanje potem, ko je že totalno izmučena od vsega dogajanja in predvsem večurnega joka in neuspelih poskusov, da bi zaspala. Tako spi 8-10h ponoči (v dveh delih) + 3-5h podnevi (navadno popoldan), kar se mi sicer ne zdi tako slabo; problem je predvsem v tem, da je v budnem stanju ne znamo pomirit oz. kot da bi svoje budno stanje “težko prenašala” ali pa da ji nekaj preprečuje zaspat čez dan, čeprav si tega močno želi (vidiš po učkih, zehanju, po flaški / na zizi vedno zelo hitro zadrema…). Ta njen “ritem” je za vse nas zelo naporen – sama je vidno v stresu, midva z možem pa tudi, pa še za nič drugega postorit nimava časa…

Ponoči že od začetka spi z enim samim zbujanjem (zaradi lakote) okrog 4-5h (adaptirano mleko!), po jedi zelo hitro zaspi nazaj za nadaljne 4h. Zbudi se torej okrog 8h zjutraj, a ne vem zakaj – od te ure dalje po previtju in hrani + tolažbi na sto in en način (sesanje na dojki (dude ne mara), nošenje, uspavanke, voziček, ležanje v njeni posteljci in božanje laskov, ležanje v njeni posteljci brez naše prisotnosti, ležanje v najini postli…) nikakor ne zaspi več kot za 10 min do (redko) pol ure oz. predvsem se ne zna “ne-jokat” več kot 10 min!. Vedno se po tem kratkem času navidezno dokaj trdnega spanca/mirne budnosti spet začne hudo jokat, ko se spet začne nov cikel neštetih načinov tolažbe in uspavanja…

Že od začetka imava težave z dojenjem – sprva je adapt. mleko dobivala le kot dodatek, sedaj je mojega mleka kljub vsem možnim ukrepom (tudi intenzivnemu črpanju) že zelo malo in po dojenju spije še za cel obrok umetnega. No, s težo dobro napredujemo (460g v 12 dneh), z lulanjem in kakanjem ni nobenih problemov, drugih težav skratka ni. Redno jo previjamo, hranimo, ko je lačna – kar je približno na 4h. Edina razlika v njenem okolju med nočjo in dnevom je tema in večja tišina ponoči; a tudi čez dan ni ne vem kakšnega hrupa – le morda kak pogovor in zvoki iz kuhinje. Pazimo tudi na svež zrak, temperaturo…
Jasno, da se ne pritožujemo nad spanjem ponoči, rada bi ji le pomagala, da bi svoje dnevne ure prebila manj stresno, saj se joka praktično na 5-10 min…
Zelo bom hvaležna za kak nasvet, kaj še lahko storimo:)!

Pozdravljena!

Nekaj bi rada takoj izpostavila. Znerviran otrok povzroča znervirano mamo in obratno. Otroček preizkuša svoje sporočilne možnosti, na Vas pa je, kako boste odgovorili. Da, tukaj sem ob tebi! je občutek, ki ga otrok najbolj potrebuje. Vse ostalo je že vpletanje naših pričakovanj v otrokova občutja.
Ob kombiniranem hranjenju potrebuje otroček veliko več prilagajanja. Obvlada sesanje na dojki in naučiti se mora sesanja po steklenički. Načina se med seboj razlikujeta do te mere, da na otročka lahko deluje kot sesalna zmeda. Ima torej neko “opravičilo” za svoje nezadovoljstvo.
Utrip okolja je zelo budno spremljan. Otroček zazna zvoke, vonjave, sporočila raznim čutom veliko bolj intenzivneje kot odrasli. Preiskusite lahko že samo zvok. Zaprete oči in mirno ležite. Je razlika?
Rada bi Vas spodbudila, da sprejmete dano situacijo kot priložnost za učenje in spoznavanje Vaših in otročkovih možnosti. Poiščite v sebi zadovoljstvo in ga poskusite razširiti!
Srečno!