Pozdravljeni,
v letu 2011 sem pri dvainštiridesetih letih doživela popoln adrenalni zlom.Po dolgi bolniški odsotnosti so me nato začasno,za pet let upokojili za polovičen delovni čas.S kar veliko dozo ad-jev in predvsem veliko počitka in popoldanskega spanca funkcioniram še kar dobro.Problem je,da kakor hitro imam le nekaj dni zapored povečane obremenitve,fizične ali psihične,se krivulja mojega počutja takoj obrne navzdol,sem resnično izčrpana,sesuta,enostavno nimam življenjske energije in moči od kje vzeti,poslabša se mi koncentracija,napad tesnobe…Zdaj,po vseh teh sedmih letih,sem obstala na polovici svojih prejšnjih zmogljivosti. Iz sebe mi ne uspe istisniti kaj več,da bi bila spet tista stara jaz.Je to vse,kar sem si sploh lahko opomogla?Ali potrebujem še morje časa.
Lepa hvala

Pozdravljeni,

kot verjetno že veste, vzroki za izgorelost tičijo predvsem v nas samih. Dokler teh vzorcev ne spremenimo, smo neprestano na robu izgorelosti. Počitek nam samo začasno pomaga, ampak tako ko se poskušamo vrniti “na stare tire” se vse ponovi. Zaradi tega so antidepresivi le delno uspešni.

Morda si še niste prebrala moje članke https://ustavi.se/26-strokovni-nasvet-sindrom-izgorevanja/
in https://ustavi.se/1-strokovni-nasvet-resnice-in-miti-o-izgorelosti/

Lahko pa tudi poslušate o moji izkušnji izgorelosti in adrenalnega zloma tukaj https://val202.rtvslo.si/2017/07/ambulanta-202-89/

Edini dolgoročno učinkoviti način zdravljenja je spremeniti tiste dele sebe ki so provzročitelji izgorevanja. Če v tem ne uspete sama, si poiščite pomoč. Oktobra se začne sestajati skupina za osebe z iskušnjo izgorelosti. Lahko se nam še pridružite. Več informacij najdete na moji spletni strani.

Lep pozdrav,