Pozdravljeni,
hčerka se zdravi zaradi anoreksije in z njo povezane depresije ter socialne anksioznosti. Stanje se precej izboljšuje, je sicer še na zdravilih, teža je v mejah normale.
Med prazniki je bila pri nas par dni njena (polnoletna) prijateljica, ki se prav tako zdravi zaradi anoreksije, že na prvi pogled je močno podhranjena.
Situacije sem se malo bala, in to upravičeno. Ko sem pripravljala obroke, sem opazila, da kar precej poje, več, kot sem pričakovala glede na njeno stanje. Na žalost sem opazila, da po vsakem obroku zgine v kopalnico, ven je ni bilo toliko časa, da sem posumila, da bruha. Poleg tega sem opazila, da je očitno ponoči vstajala in na skrivaj jedla, in to kar hude količine hrane (več škatel piškotov, velika čokolada, čeprav je vegetarjanka pečenega piščanca….) Hčerka in drugi tega niso povezali, so pa se čudili, ko kakšne hrane kar ni bilo… , meni pa je bila zadeva jasna. Dekleta s svojimi sumi in ugotovitvami nisem mogla oziroma upala soočiti, doma se očitno ne počuti dobro (med prazniki ni bila nič doma, razloga ne poznam), njenih staršev ne poznam. Hčerki sem povedala, da ima njena prijateljica verjetno bulimijo, kar jo je presenetilo, saj je menda zatrjevala, da ne bruha. Bojim se, da bi ta vzorec slabo vplival na potek zdravljenja moje hčerke, še bolj pa me skrbi za dekle, zelo se mi tudi smili. Najhuje pa je, ker imam občutek, da bi morala nekaj storiti, pa ne vem kaj. Dekleta ne poznam, prav tako ne njene družine in njene situacije. Hčerko sem prosila, da jo glede bruhanja malo povpraša, vendar pravi, da si ne upa, ne vem tudi, ali bi bilo v redu, da o tem namigne njenemu psihiatru. Če bi sprejeli kakšne hude ukrepe, ki bi bili v njeno škodo, bi si zelo očitala.

Mi lahko kaj svetujete?

Hvala in lep pozdrav. Darinka

Pozdravljeni,

prosim, da me kontaktirate preko zasebnega sporočila ali maila.

Lep pozdrav,