Stara sem 36 let, ločena, mlajši sin živi pri meni, starejši pri očetu. Ločitev in dodelitev otrok je trajala 3,5 leta. Bivši mož je dokazoval, da sem čarovnica, kličem duhove, da se vlačim z drugimi moškimi …, skratka najbolj nemogoča mama. Možu sem pustila vso skupno premoženje, samo, da sem ušla iz pekla. Pri 30 ih sem začela iz nič. Sodni stroški za odvetnika, izvedenca so mi vzeli večino denarja in živcev. Preživnina za otroka ( tudi starejši sin je prva tri leta živel pri meni ) je bila določena šele ob ločitvi. Bivši mož mi na predlog CSD ni hotel mesečno plačevati 20.000,00, ker naj bi ta denar zapravila samo zase! Ob ločitvi, ko je bila določena preživnina, mi je bil bivši mož dolžan precejšen znesek za nazaj, je sodnica predlagala takojšni polovični znesek v gotovini.

Skratka, ob enem dohodku, profitni najemnini, sodnih stroških…mi je že najmodajalec po štirih letih rednega plačevanja najemnine povečal najemnino za 30%. Tega zneska kljub dodatmenu delu nisem več zmogla in po temeljitem pogovoru sva se s sinom preselila k prijatelju- fantu, katerega sem poznala dve leti. Poznala sem njegove slabe navade in po res temeljitem pogovori in dogovoru o pomembnih stvareh smo zaživeli skupaj.
Pošteno povem, da se je prva dva meseca partner res trudil. Živeli smo kot družina, potem pa se je začelo. Po skoraj treh letih skupnega življenja mene in mojega otroka ponižuje, ne prispeva za gospodinjske stroške ( čeprav je on predlagal skupno blagajno), neosnovano je ljubosumen, nesramen, večkrat mi grozi, da me bo postavil pred vrata, ponočuje s prijatelji, skratka živi čisto svoje življenej poleg naju. Potem ima obdobja, ko se popolnoma posveti družini, je prijazen z otrokom…
Ta vikend me je, ko se je zgodaj zjutraj vrnil od svojih prijateljev, kateri so skoraj polovico mlajši od njega, obtožil nekakšnega odnosa z njegovim prijateljem in na moje ugovarjanje tudi posredoval z fizičnim napadom. Zjutaj se mi je suhoparno opravičil, brez vsakega nadaljnega pogovora in nadaljeval najin odnos, kakor da se ni nič zgodilo. Mi je pa spustil opazko, da sem se mu nesramno odgovarjala prejšno noč, da nisem bila spoštljiva do njega.
Že pred letom dni sem predlagala skupni obisk družinske posvetovalnice, predlog mu večkrat ponovim, vendar pa potem vedno nastane med nama konflikt: on ve, da ima napake, ampak je samo človek in on ne bo hodil k tujcu, da ga bo učil življenja in podobno. Ko se poskusim pogovoriti, me takoj prekine, da obtožujem njega, da je kriv za vse…

Vem, vaš odgovor: pojdi z otrokom čimprej stran!
Ampak, imam le srednješolsko izobrazbo, moj osebni dohodek je temu primeren in najemnine so visoke. Že leto dni skrivaj iščem najemno stanovanje za sprejemljivo ceno, pa so najemnine le še višje. Otrok si po dveh selitvah želi ostati v isti šoli, v istem kraju.
Strašno se bojim zopet zabresti v dolgove, preveč živo se še spominjam dnevov, ko nisem imela denarja za kruh. Otroka skušam čimbolj zaščiti pred nepravičnostjo in nesramnostmi partnerja, veliko se z njim pogovarjam.
Utrujena sem, vem da ne zaslužim takšnega ravnanja in ne vidim izhoda.

Draga Jana, pa kako veste, da bomo rekle: “odidi”?

Sprašujem se, ali se tako ponavljamo ali pa je to zato, ker se v zadnji fazi obračate po pomoč, ko je situacija že brezizhodna. Verjetno bo to drugo.

Verjamem, da ni enaga recepta za vse ženske težave. Odhod velikokrat je rešitev oziroma neka oblika izhoda iz nje, vendar pa je vsaka življanjska situacija tako kompleksna, edinstvena in osebno vključujoča, da ne moremo enostavno reči, naredi to, ali naredi tisto.

V kolikor mislite, da je odhod možna rešitev, potem z njegovim udejanjenjem ne čakajte. Finančna sredstva ne smejo biti razlog, da ostajate skupaj s partnerjem, s katerim ste nesrečni, prizadeti in se počutite utrujeno. V kolikor ne boste sami poskrbeli za sebe, nihče drug ne bo. Žal. Samo na sebe lahko računate in dolžni ste sami sebi urediti pogoje za kolikor toliko dostojno in srečno življenje.

Na tehtnico morate dati vse to, kar ste zapisali in še vse drugo. Pretehtati, določiti pozitivne in negativne stvari.
Po tem boste videli, kaj je tisto, kar je za vas pomembno in če boste ostali zvesti sami sebi tudi iskali rešitve v tisti smeri.

Odločite se, kaj vam je pomembno in videli boste, da se vam bodo stvari začele odpirati ali pa se bodo dokončno zaprle. Takrat bo vsaj očitno kam lahko greste in kakšne so realne možnosti.

Z veseljem vam sporočam, da sta mi družinska prijatelja ponudila, da se s sinom preseliva v njuno hišo. V kleti bova imela dva prostora, le vodo je potrebno priključiti, položiti ploščice in prepleskati. Sin bo lahko ostal na isti šoli, vozil se bo z avtobusom.
Mislim, da ko ti je zelo hudo in, ko je res, res nevzdržno se obrne na bolje!
Po dolgem času spet vidim svetlo prihodnost in končno me je spet našla sreča…
S sinom z veseljem čakava pomladi, ko se bova selila.

Lep pozdrav in srečno,

Jana

Z veseljem sprejemam vaše sporočilo in kar vidim sončece, ki sije iz njega.

Hvala za te povratne informacije. Prepričana sem, da bodo marsikateri ženski, ki je trenutno v stiski, dale kanček upanja. Srečno!