Pozdrav.
Imela sem bedno otroštvo in najstništvo praktično do pred par let.
Nikoli v življenju se nisem počutila suvereno, kot da lebdim med fantazijami, željami, sleplenjem in končno samozaničevanjem.
Zadnjih nekaj mesecev pa se mi je čist zrolal, kot da mi iz vseh por šprica preteklost…

Konkretno niti nisem razmišljala o samomoru – vem pa da nekje v ozadju prikrito tiči ravno ta zadnja odrešilna bilka te proklete agnije…
Sebi se zdim nič vredna!!!!!

Sem poročena.
Mož me ima rad v to ne dvomim(kar je posvoje zanimivo!!!), vendar je ta zalogaj prevelik, zato tudi večino prekrivam oz. dejstvo, da je to praktično prisotno skoraj 24 ur na dan…, sicer me dobro pozna s preteklostjo vred in me tudi preseneti s kakšnimi ugotovitvami, ki mu jih nebi pripisala oz. da je sploh “sposben” razmišljat na ta način – vendar včasih poenostavi ali ko je pretežko ali dovolj – da je to zato ker ga nimam dovolj rada…

Otrok se bojim – in po lažji poti – o njih govorim relativno zaničjivo oz. da je to itak brezveze- in razmišljam, kako sem jaz kot otrok razmišljala, sovražila vse kar se je sovražiti dalo in namesto da bi “živela”, razmišljam o pedofilih, posiljevalcih in ničvrednih moških, ki ponižujejo, izkoriščajo, se naslajajo, pervezirajo,… tudi moža vržem tu zdravenl, če mi le “pikico k piki na i pokaže prst” narobe…

Na nobenem področju se ne počutim uspešno – ne v šoli, ne doma, ne kot žena oz. ženska, ne v službi….nikjer…
Zato se sovražim in se zdim sama sebi ničvredna…
O, ja – TU PA SEM USPEŠNA – ŽE ODKAR POMNIM – TO SO ME PA DOBRO NAUČILI!!!!!!

Včasih mi kdo reče, da bi morala dobiti kakšno dobro izkušnjo in s tem malo več samozavesti – temu žal ni tako… so bile dobre izkušnje, samozavest pa samo hipna, puhlica, bednica, ki jo je prvi vetr’c odpihnil…

Čutim že grotesknost ob tem, kako se zalotim, ko razmišljam(patetično, pomilovalno): ” Ja, saj sedaj sem pa že kar kul, nisem več tok občutljiva, nič več me (bedasti) ljudje ne ziritirajo z vsako malenkostjo ali kakorkoli negativno vplivajo name, tako da se takoj sesedem v kup dreka …in da vendarle nisem tako prokleto zabita oz. z IQ pod lediščem…. ” in sem kar zadovoljna sama s seboj – no in grotesknost je to- da že v isti sapi razmišljam tudi oz. ! iz izkušenj vem, da kadar sem nekaj razmišljala da je bolje ali da je dobro- se je kajkmalu pokazalo ,da sem ena naivna kura, oz. na način: “Hej punca, pa saj veš kje je tvoje mesto – bodi tam kamor spadaš in se ne sili drugam… “…

vsi se imajo lahko dobro, uživajo – jaz si tega ne zaslužim – vsi so boljši od mene, bolj dobri, bolj človeški, bolj pametni – jaz pa sem grda, zabita, slab človek, gnil – to mi je ostalo iz obdobja ko sem bila že pred 10 letom priznana-označena kurba, ki zavaja in spolno zlorablja, nedolžnega skoraj 60- letnika…in se mi sanja – in dobesedno v sanjah- morah razčiščujem z nagnusnim moškim svetom…

gnusim se sama sebi, sovražim se ker sem tako nemočna nad vsem skupaj … mož pa se “čudi” kako da kozlam- nujno potrenob, sicer se lahko zgodi, da mi bo glavo odprlo!!!!!!!!

Saj vem, da ti bodo to mnogi priporočali, ampak ali si poizkusila že poiskati strokovno pomoč.

Meni, tudi “naivni kuri”, se smiliš in NIKOMUR ne privoščim takih izkušenj. Toda smiljenje tebi nič ne pomaga, ti potrebuješ strokovni nasvet, ki ti ga jaz, kljub temu da si to želim – da ti želim nekaj reči, ki bi ti pomagalo in ti pregnalo vse strahove iz preteklosti, ti dalo samozavest …., ne morem dati.

Oprosti!

Jaz bi ti svetovala, da greš k enemu dobremu psihiatru, ker tvoj problem je skoraj malo prevelik za svetovanje laikov po forumu.
Očitni imaš več tarum, ki je najbolje, da z njimi predebatiraš in jih razčleniš in dojameš z isebo specializirano za te zadeve.

Upam, da se ti bo čim prej izboljšalo.

LP

Vse na svetu ima svoj smisel. Tako kot je v puščavi sleherno zrno peska na svojem mestu, tako je tudi v naši spoznanja željni duši. Ali vidiš pestrost sveta? Zakaj naj bi bila pestrost le zunaj nas, če je pa njeno domovanje v nas samih! Vidiš, da imamo v duši vse: puščavo, džunglo, ledene gore, nepregledne ravnine in vroče obale, vse od nezaslišanega hrupa do pomirjajoče tišine, od smrdečih kloak do dišečih livad, izvir in izliv… in z vsem znotraj sebe se moramo temeljito seznaniti, saj drugače niti ne vemo, kaj posedujemo. Raziskuješ brezno za breznom, kamor si spravila čustva, ki so se ti porodila kot odgovor na življenjske situacije. Takrat si obljubila sama sebi, da boš nekoč imela dovolj moči, in vsa ta čustva osvobodila uklenjenosti. Ker v čustvih ni le barvitosti življenja, ampak tudi moč, veliko moči! Poglej, že do pol poti si prišla, ker ozaveščanje sestoji 1.iz prepoznave in 2.iz prevrednotenja. Obstaja veliko transformacijskih tehnik, s katerimi korakoma osvobodiš vso uklenjeno moč! V knjižnici prav gotovo imajo kaj zate, pa tečajev in šol v ta namen je tudi na izbiro! Zato se kar pogumno spoprimi še s preostalo polovico zastavljenega dela, da v procesu transformacije opustiš zamere, da dosežeš spravo sama s seboj in z vsemi ljudmi, ki so te kdajkoli prizadeli. Odpščanje se začne pri samemu sebi, in ko proces steče, končno prevzameš v svoje roke lastno življenjsko vlogo kot glavna igralka. Splača se, verjemi.

Glaven vzrok za takšne težave, leži v razdvojenosti. S tem mislim neskladnost med življenjem, ki ga nekdo živi, ter življenjem, ki ga nekdo v resnici želi živeti. Običajno je velik problem ugotoviti, kakšno življenje nekdo sploh hoče živeti. To pa je možno ugotoviti na enostaven način, to so stvari, ki v človeku brez kakega razmišljanja, ustvarijo občutek smiselnosti in notranje skladnosti, miru. Običajno so to zelo majhne, skoraj neopazne stvari. Ljudje, ki že imajo notranjo skladnost, običajno DELUJEJO in veliko manj razmišljajo. Na ta način, se avtomatsko izognejo mislim in dvomom, ki ob prevelikem razmišljanju ohrome njihovo akcijo.
Še vprašanje zate. Kaj pridobiš s takšnim načinom razmišljanja, doživljanja sveta ? Kljub temu, da odgovoriš, da ti takšno razmišljane, doživljanje le škodi, sigurno obstaja nekaj, kar s tem razmišljanjem pridobiš. Če veš odgovor, imaš možnost prepoznati igro.

…ja verjetno bo kar nekaj na tem – v smislu sedeti “z majhno ritjo na dveh velikih stolih” – ne gre – tako ali drugače – ne gre.. in sicer če sem prav razumela vprašanje glede igre bi bil moj odgovro nekako v tem smislu, da se edino premlevanjem preteklosti in razlage oz. analize le – te počutim suvereno oz. drugače: dostikrat se zalotim ko tudi sama s seboj “debatiram” in razčiščujem z določenimi osebki itd… , gre morda tudi za mazohizem predvsem takrat kadar mi kaj ne uspeva ali se nečesa zelo bojim – predvsem neuspeha??? nevem … igra ? tako nekako

Imam občutek, da si bila zlorabljena. Imam prav? Poišči knjigo v knjižnici Moč je v tebi. Priporočam se ostalo literaturo te avtorice.

Pozdrav!

Ojla!

Ce mene vprasas, bi bilo res dobro, ce bi nasla strokovno pomoc. Vendar, nikar si ne pusti, da te spravijo na tablete, kar vsi navadni psihiatri naredijo takoj! S kemijo v tvoji glavi ni nic narobe, prizadet je le custveni del, zato bi rabila pogovorne terapije in cim vec takih dejavnosti, ki bi te odvracale od razmisljanja in zelje po samomoru in vsemu negativnemu…

Obstaja neka nova fora … pojdi na http://www.posvet.org

Tudi mene navdaja občutek, da si doživela hudo travmo.
Zadnje čase si postavljam veliko vprašanj, sebi in drugim, mogoče je res nekaj na tem, da je to leto leto resnice.
Potrebuješ pomoč, roko, ki ti bo pomagala iz vsega tega, poišči si jo, in naj napišem še jaz, proč od tablet.
Srečno!