brez izhoda?
Pozdravljeni!
Moja subjektivna ocena pravi, da temu človeku (glej opis spodaj) ni več pomoči, pa vendarle me zanima še kakšno drugo mnenje. Hvala vnaprej za pametne predloge.
30- letni moški, že 10 let uživalec alkohola in marihuane, s psihičnimi težavami, bivši kaznjenec (zaprt zaradi družinskega nasilja), nikoli zaposlen. Popolnoma nezrel in brez samokritičnosti. Brez prijateljev, po nasilnem incidentu tudi brez stanovanja (izselitev). Tudi drugače družinske razmere niso bile spodbudne (psihična bolezen).
Pozdravljeni!
Ja, če gledamo in vidimo le to, kar je v besedilu zapisano, bi človek rekel, katastrofa, sama polomija, nič iz tega. Toda, dvom se pojavi, ko se srečamo, srečujemo s primeri, ki so bili še slabši, a osebe so se prerodile, postale so novi ljudje, vrhunski ljudje, katerim je sedaj namesto zasvojenosti, prioriteta, skrbeti za dragoceno osebo in to so ti ljudje sami. To se dogaja med nami, ljudje stopajo iz blata takrat, ko zaznajo svojo vrednost, dragocenost. Spoštovana uto..
Vaše vprašanje sem razumel, kot vprašanje za mnenje ostalih, ali je še kaj upanja za zgoraj opisano osebo, kajti sami ne vidite več izhoda , ne vidite več pomoči za takšno osebo.
Sem prav razumel?
Jaz vidim, da je možen izhod.
Lepo bivanje vam želim.
edina pot je zdravljenje,ce se ta oseba ni probala resiti svojih tezav na taksen nacin je to se edino-in edino prav,kar pac mora sprejeti in se odlociti na tak nacin spoprijeti z tezavami.ponavadi je pa tako,da jim je to zadnja izbira,ker itak zmorejo sami,ne bodo kar v nekih skupinah ker so tam vsi slabsi od njega-njih…sploh pa so bolj trdni-mocni ker so ze bili v zaporu-in sele tam je hudo…poznam to na pamet.pogovor o zdravljenju-ustreznem in to ne kamor koli ker marsikje obljubljaji cudeze pa so-smo vsi samo toliko bolj razocarani,vcasih tudi sistem odpove.skratka priporocam da tej osebi vi ali nekdo pac,da kratek cas za razmislek o zdravljenju-sprejmi ali pusti.ce je podpora ta prava in vse druge zadeve urejene-seveda najvaznejse volja tistega,ki potrbuje pomoc-se splaca tudi po hudih desetih letih poskusiti se enkrat in morda zadnjic.bi vam svetovala,da poklicete PELIKAN.lp
Pozdravljeni.
V odgovorih je res nemogoče najti odgovor na vprašanje po poti iz krize. Vaše prvo vprašanje sem razumel le, da vas zanima, ali je še rešitev, ne pa kakšna je. Zato sem tudi tako odgovoril.
No, sedaj se razumemo in zanima vas rešitev za primer, ki ste ga opisali.
V tekšnem primeru vidim kot dobro rešitev to, da uporabite isti pogum, ki ste ga uporabili tukaj in pokličete na zavod Pelikan, kajti potreben je dialog, pogovor, kjer se lahko porodi tudi kakšno pod vprašanje, da se čim bolj približa rešitev, na podlagi katere se pripravi načrt, ki ga je vredno upoštevati.
Spoštovana gospa, na Pelikanu imajo izkušnje z različnimi osebami, težavami, kolikor poznam njihovo delo žanje lepe rezultate, zaupajte jim, dovolj ste trpeli.
Želim vam , da ohranite pogum in voljo še naprej.
V mislih na vas, D.P.
Pozdravljeni gospa (utopija)!
V svojem odzivu dne, 20.06.11 13:21 sem odgovarjal na vaše vprašanje, ki se je glasilo :
” Moja subjektivna ocena pravi, da temu človeku (glej opis spodaj) ni več pomoči, pa vendarle me zanima še kakšno drugo mnenje . Hvala vnaprej za pametne predloge.”
Ta zapis sem razumel, kot zapis, ki govori, kako ni več pomoči za opisano osebo, a vseeno se zanimate, kaj menimo ostali o tem. Odgovoril sem, da verjamem, da je možen izhod.
Dne 23.06.11 21:46 Razumem zapis pod vašim psevdonimom, kot vprašanje po konkretnem, kako priti iz tega, kar se dogaja 30 letnemu moškemu, ki ste ga nekoliko omenili v prejšnjem prispevku.
Tukaj vas vabim, da pristavita kakšen stavek več tudi o tem, kako ste vi vpeti v vsa ta reševanja , kaj vse se je že poskusilo in podobno. Vidim, da ste registrirani na forumu in mi lahko, če želite, pišete tudi preko zasebnega sporočila.
Mir in dobro vam želim.D.P.
Ne maram tega stavka, da nekomu “ni več pomoči”. Kam bi takšno razmišljanje in ravnanje pripeljalo? To ne prinese nikoli nič dobrega, ampak vedno samo smrt, propad, dokončnost. Vedno pa naj bo upanje, življenje in ljubezen, čeprav je to včasih izredno težko in je veliko lažje o tem govoriti kot tudi udejanjati. Pa vendar –
VEDNO JE IZHOD!!! Če ga ta oseba le želi najti. Prvi korak je najtežji. Naprej gre veliko lažje. Najprej se mora takšna oseba sama v sebi odločiti za ŽIVLJENJE. Za spremembo, za dobro, za pozitivno, za svetlobo, luč. In šele takrat, ko bo odprl vrata življenju, se bo pojavila rešitev. Šele takrat se bodo tudi vse okoliščine začele odvijati njemu v prid in bo te luči v njegovem življenju vedno več, ter vedno manj teme. Šele takrat, ko bo tak človek sam pripravljen sprejeti pomoč, se bodo pojavili tudi ljudje okoli njega, ki mu bodo pomagali, kajti nihče ne more sam, vsak potrebuje pomoč drugega. Vsi smo povezani in med seboj odvisni drug od drugega. Vedno se postavimo v kožo drugega človeka. In se vprašajmo, kaj če bi bili sami na njegovem mestu. Kako bi nam bilo, če bi nas vsi zapustili? Kako bi nam bilo, če bi se kdo iskreno zanimal za nas in nam skušal pomagati? Kajti prav vsak bi se lahko znašel na njenem mestu. Zato nikoli ne obsojajmo teh ljudi. Ker ne vemo, kakšne so bile okoliščine, ki so pripeljale to osebo v takšno stanje, v takšne razmere.
Bodimo ljudje in pomagajmo takšnim ljudem. Ni jih težko najti, le ozreti se je treba okoli sebe. Ne bodimo hladni, slepi in gluhonemi za probleme drugega človeka in ne ignorirajmo takšnih ljudi. Če bi vsak od nas pomagal in se zavzel samo za enega takšnega človeka, ki si ne more pomagati sam in je v stiski, koliko ljudi bi rešili pred propadom, smrtjo, samomorom … In ne potrebujejo veliko – včasih le prijazno, spodbudno besedo, topel objem, stisk roke, nasmeh, ljubezen, da jih nekdo posluša, da je nekomu mar…