Brat gej…
Živijo,
Sem enkrat že pisala o tem, pa ne vem kaj se je s tistim zgodilo… sem res tako na koncu.
Pred par dnevi sem odkrila, da je brat gej. Do odkritja je prišlo po naključju. Starši trenutno živijo v tujini in jih vsaj do sredine 2007 ne bo domov – službene obveznosti – in seveda o tem ne vedo nič. Bojim se, da si bo kaj naredil, ker sedaj na njegove stiske gledal povsem drugače kot prej.
Kot človek ne daje prav nobenega občutka, da bi bil gej. Nobenih stereotipnih kretenj ali česa podobnega – nasprotno, zdi celo možat, rekli bi pravi ‘dec’. Sicer je res, da nikoli ni imel dekleta – pa tudi fanta ne. Pogosto je v družbi, ki se mi zdi zelo prijetna, odprta in je ne sestavljajo samo fantje ali samo dekleta. Pravi, da od njegovih prijateljev ne ve nihče in da jim ne misli pravit, ker tega ne smatra za stvar, ki bi bila bistvenega pomena za njegov odnos z njimi. “Če bom pa kdaj s katerim spal, bo pa tisti itak vedel,” mi je pred kratkim rekel.
V družbi in naši okolici je priljubljen. Je umirjen, z zelo dobrim smislom za humor, s katerim je sposoben ljudi neverjetno dobro zabavati, če hoče. Večinoma se pri tem norčuje iz sebe, včasih kar kruto. Poleg tega je izvrsten glasbenik in okoliško mularijo inštruira vse sorte – zastonj! Hiša v kateri živiva je pogosto polna gostov, ki večinoma prihajajo k njemu in tudi sam je precej okrog. Je univerzitetno izobražen in zelo ljubi svojo stroko.
Obstaja pa tudi temnejša plat. Včasih – npr. 1x mesečno – ima obdobje, ko enostavno pravi. da ne more početi ničesar. V postelji je do 8h ali celo do 9h (sicer vedno vstaja med 5 in 6 – tudi poleti…) in posluša otožno glasbo (najraje kake rekvijeme iz starih časov…) in skoraj ne govori in ne je. Ali pa gleda cel dan TV, celo limonade, ki jih sicer sploh ne prebavlja… Zadnjič mi je rekel, da se sam sebi zdi kot ‘družbeni parazit’, ki nima prihodnosti in da ‘ljudem jemlje prostor’.
Nekoč mi je rekel, da je bil pogosto zaljubljen in da se ‘še dogaja’ in da to neskončno boli. Zanimivo in nerazumljivo se mi zdi, ko pravi, da se mu gejevski spolni odnosi zdijo ‘grozni’…
Vem, da je imel pred leti obdobje, ko je veliko razmišljal o smrti, o lastnem koncu itd.. Iz tega obdobja je njegova velika zbirka zgoščenk s pogrebno glasbo, raznih žalostink, psalmov in podobnega. … Sedaj to posluša zelo pogosto.
Ko sem ga vprašala kako to da je gej, mi je rekel, da se za to ni nikoli odločil in da to pač je. Pravi, da je to nespremenljivo in da se ni nikoli pretvarjal ali skrival, samo pazil je, da ni prihajal v situacije, ko bi se moral razkrivati.
Povejte mi, ima kdo podobno izkušnjo? Bi me moralo skrbeti zanj? Pogosto, ko se peljam domov imam občutek, da si je kaj naredil in me je grozno strah… ponoči ne spim, celo sanjalo se mi je o tem. Ko sem mu rekla, da me je strah, da bi si kaj storil mi je rekel, da ne bo in da naj dam mir. Kaj naj storim?
Mislim, da mu je velikokrat res zelo hudo.
Pa kaj potem, če je gej? Res je, da je naša družba marsikje še vedno tako zaplankana, da je to v glavah ljudi nekaj groznega, ampak ljudje so vseeno vedno bolj osveščeni in geji vedno bolj družbeno sprejeti. Še posebej med mladimi.
Problem, ki ga vidim v tvoji situaciji je ta, da očitno njegove spolne usmerjenosti ti ne sprejemaš prav dobro, predvsem pa s tem ni sprijaznjen tvoj brat. Tu mu pa lahko pomagaš. Pogovarjaj se z njim, daj mu vedeti, da ga sprejemaš in imaš rada takega kot je. Pomagaj mu, da se sprijazni sam s sabo. Pa preberita kakšno kvalitetno literaturo na to temo.
Danes pa to res ni več nič takega, no! Mogoče bi mu tudi pomagalo, da bi prišel v stik z istospolno usmerjenimi ljudmi (kakšna društva…), da bi videl da ni edini in kako se z vsakodnevnimi problemi soočajo drugi. Imam občutek, da živite v precej konzeravtivnem okolju, kjer so geji še vedno nekaj čudnega. Verjemi, v LJ jih je ogromno takih, ki jim ni prav nič nerodno povedati kaj so in živijoi mirno svoje življenje. Kar je tudi edino pravilno.
praviš, da si ga vprašala kako to da je gej!!!???? mislim hej, kako to da ti ješ krompir??!!
sem podobnega mnenja kot kondi – očitno se niti ti, niti okolica ne more sprijazniti z usmerjenostjo tvojega brata. če bi mu rada pomagala ga sprejmi takšnega kot je – in zakaj le bi moral razglašati da je gej ? se mi zdi to totalno brezveze. ali si že slišala kdaj koga ki bi razglašal, da je hetero? tako kot je rekel tvoj brat, tisti s katerim bo spal, bo to že vedel.
Mislim, da se ne razumemo. Jaz sem in vedno bom na tak ali drugačen način podpirala svojega brata. Mislim pa, da bo ta način drugačen kot bi bil, ko bi on ne bil gej. Se motim?
Spoštujem njegov odnos do svoje usmerjenost. Zdi se mi pogumen in realističen. Imava nekaj skupnih prijateljev, ki so istospolno usmerjeni. Kot študentje smo se veliko družili. Vendar to niso ljudje tipa ala ‘parada ponosa’, ampak prijetni ljudje, neagresivnega nastopa – kar seveda ne pomeni, da karkoli skrivajo ipd. Vendar niti oni ne vedo za brata. Ko sem ga vprašala, če X ve zanj, je rekel, da morda kaj sumi, ampak da mu sam prav gotovo ne bo pravil o teh stvareh, ker mu lahko ponekod takšne stvari škodijo, če bi informacije uhajale. In oseba X je zelo prijeten, a precej precej zgovornega značaja in rad pove kaj takšnega kar ‘ne smeš drugim pravt’.
Ko sem mu pred dnevi omenila skupine za istospolno usmerjene je rekel, da je bil enkrat na enem od sestankov in da ne gre nikoli več, ker da gre za povsem brezvezne in popolnoma nebistvene debate, ki ničemur nič ne doprinesejo… Zabil je celo, da je ‘gej, ne klovn’. Glede tega ima po moje celo prav.
Mislim, da je do sebe precej neizprosen. To mu večinoma koristi, a pri teh stvareh mogoče tudi škoduje.
Duhovno se mi zdi zelo bogat človek, ki je zelo široko razgledan in se lahko pogovarja o vseh zadevah
draga desperata,
upam da nisem izzvenela preveč grobo. mogoče pač tvoj brat pri sebi ni še razčistil kako in kaj. ko bo, se bo sam odločil za “outing” oz. bo povedal komur bo hotel ali pa tudi ne. ne vem kje živite, niti koliko je brat star, kar sta pomembna faktorja. no do takrat, pa ga le rada imej in če te bo potreboval mu stoj ob strani.
srečno obema!
V čem pa je sploh problem? Gej ali hetero, saj to ni bistveno. Še vedno čutim v tebi en podton, da je zato tvoj brat “drugačen”. Če bi ga vsi sprejemali kot čisto normalnega človeka, kar ne glede na svojo spolno usmerjenost tudi je, potem sploh ne bi bilo nobenega problema. Tudi predsodki s tvoje strani ala geji tipa parada ponosa… kažejo na to, da nimaš ravno razčiščeno sama pri sebi. No, mogoče se motim.
Drugo vprašanje je zakaj sam sebe ne sprejema. Tu bo pa moral na sebi delat sam. Ti lahko storiš tu bolj malo. Najbrž si je homoseksualna nagnenja dosti časa zanikal, še zdaj pa jih ne more sprejeti kot del sebe in se sprijazniti. Mogoče mu lahko predlagaš kakšno v redu literaturo… Še vedno pa se bo moral najprej sam sebe imeti rad. Tu ni bližnjic.
z geji sicer nimam izkušenj, čeprav bi z veseljem sprejela prijatelja, tudi, če je gej, samo da je vredu in zanimiv človek. in to tvoj brat očitno je, če praviš, da ima vedno polno folka okoli sebe.
glej, tvoj brat ima drugo težavo, namreč zapada v depresije. in ker iz lastnih izkušenj vem, kaj to pomeni, ti bom rekla samo to, da rabi strokovno pomoč. pa ne zato, ker je gej, ampak zaradi razpoloženj, v katerih razmišlja o samomoru. tudi če tebi reče, da daj mir, da ne bo nič, verjemi, da če bo njemu hudo, bo se rešil. tudi sama sem se že hotela. pa jaz temu ne pravim sploh samomor, ampak da se rešiš bolečine. ker sam pred sabo pač ne moreš pobegniti….
pomagaj mu in to nemudoma! predvsem pa mu vsake toliko vbij v glavo, da ne živimo več v starem veku, ampak da je danes celo na nek način moderno, da je človek drugačen in da ga sprejemamo takega!
veš, kako bi bilo dolg čas, če bi bili vsi enaki??? uffff
Brat bo kmalu sredi 20-tih in je veren. Ja tudi mene to bega, da je gej, a da se mu zdijo spolni odnosi z moškimi ‘ostudni’. Nekako ni logično, zdi se, da se ne sprejema, a vem, da to pri njem ni to.
Kolikor ga poznam, to pri njem nima veze z vero, ker je je brat vedno delal po lastni pameti in ne po oni iz Meke ali Vatikana (saj se razumemo…). V bistvu je precej zapletena oseba, ki pa se na koncu koncev izide v pragmatika. Njegov pragmatizem zanj – tako mislim – ni bil nikoli lahek eskejp, ampak je šel kar nekajkrat preko lastnega trupla. Včasih mu to okolica tudi zameri.
Ne vem po kom se je vzel. V naši familiji smo bili vedno bolj – upam, da se ne sliši bolj omaloževalno kot je mišljeno – no, oportunisti tipa ala ‘carpe diem’.
Mislim, da se ne boji osebnih stikov, vendar v njih včasih zahteva krvavo iskrenost – ki jo s strani drugih zelo dobro prenaša. V bistvu mu nihče ne more skoraj ničesar očitati. Mislim, da je človek z izrazito etično-moralno držo, ki vedno razmišlja s svojo glavo. Seveda ni tak, da bi svoje modrosti kar stresal naokrog vsakomur, ki mimo pride, a če ga izzove kdo, ki ga ne pozna dovolj dobro, je včasih presenečen kako se pogovor razvije. Moj sedanji fant je nekoč začel neko debato in mi na koncu rekel, da se počuti, kot bi ga ‘povozil kombajn’. Tu je seveda igral vlogo tudi element presenečenja, saj je ‘tamav’ sicer bolj tih človek.
Včasih je nekoliko brezkompromisen. Pred kratkim je v manjši družbi poslušal neko redovnico uršulinko, ki že več let okrog sebe zbira mladino in sprva stvari običajno potekajo dobro, potem pa se z uršulinko vsakič nekaj zgodi in njene mladinske skupine pogosto klavrno propadejo, nemalokrat celo v solzah in užaljenosti.
Z gospo in njenim početjem se ni strinjal , v zelo kratkem ‘izvajanju’ pojasnil zakaj ne in to utemeljil z bogatim naborom povsem umestnih svetopisemskih izrekov in končal z besedami ‘kar pomeni, da ste vi, sestra, če tako počnete, bolj od hudiča kot od boga, a ne?’ Vsi smo obnemeli in nihče ni imel kaj ugovarjati, niti ona. Mislim, da mu ni nihče resno zameril. Bil je kot skalpel… oster in hladen rez.
In vendar, ko se ga navadiš – in to se ga hitro – pravijo, da ti postane zelo ljub človek. Vem, da tudi moji prijatelji in kolegi sčasoma bolj prihajajo k njemu kot k meni – in to mi je ok, ker nisem nikoli imela zaradi tega občutka izključenosti. Upam, da niste iz tega pisanja dobili napačnega vtisa o njem. Je res predvsem bolj tih in iskreno skromen človek, ki mu je lahko ustreči.
Joj, upam, da nisem malo predolga, sorry…
desperata,
če je tvoj brat veren, res veren, bo ne glede na svojo siceršnjo svobodomiselnost zelo težko sprejel svojo homoseksualnost.
Ljubezen, seksualnost, razmerja, družina – svoja pričakovanja glede tega zgradimo zgodaj v življenju in ta pričakovanja so velikokrat iracionalna (bolj odsev družbenih norm kot naše osebnosti).
Homoseksualnosti in vsega, kar to potegne za sabo, ne predvidi nobeno okolje in nobena religija kot eno izmed možnosti, ampak kot odklon, bolezen.
Ja, imaš prav. On pravi, da to po njegove ni nenaravna zadeva ‘ker se očitno pojavlja v naravi’, vendar da ni v ‘naravnem redu’, ker je jalova.
Glede vere pravi, da se ne počuti krivega, ker se glede teh stvari ni za nič odločil, ampak je enostavno prejel. Tu ga razumem: brez odločitve ni odgovornosti.
meni se tudi zdi, da svojo spolno usmerjenost ugotavljaš tako, da si prisluhneš, kaj te vzburja. Če bi se mi spolni odnosi z moškim čustveno upirali ali bi bila do njih irelevantna, hkrati pa bi me vzburjale podobe dveh žensk, bi verjetno to dojela, kot a sem lezbijka. če bi pri tem čutila odpor tako na ženski ali moški strani pa bi se povprašala, če ne gre za kaj drugega.
občutek imam, da je tvoj braz predvsem brez cilja, depresiven in da si bo moral malce urediti življenje – vzpostaviti nek red, da bo lahko zafunkcioniral naprej.
Janis, danes so časi popolnoma drugačni. Če verjameš v Boga in veruješ, še ne pomeni, da moraš živeti po papeževih navodilih. Nikjer v Svetem pismu homoseksualnost ni obsojana. Obsoja jo le cerkev- kot inštitucija.
Konec koncev ima tudi veliko vernikov spolne odnose pred poroko, uporablja kontracepcijo …., pa kljub temu verjamejo v Boga in nimajo nobenih problemov s sprejemanjem samih sebe. (Sem spadam tudi jaz!)
Mesmer, vernikov, ki vzamejo od Cerkve, kar jim je všeč, ostalo pa zavržejo brez pomislekov, je res večina, vsi pa ne.
To, da vsi seksamo pred poroko, je v današnjem času norma. Čudni in nerazumljeni s strani družbe niso tisti, ki to počnejo, ampak tisti, ki ne. Isto velja za kontracepcijo itd.
Medtem ko je danes še zmeraj norma biti heteroseksualen in si najti nekoga nasprotnega spola, vse ostalo je sprejeto z zgražanjem. Morda imajo mladi in prebivalci večjih mest o tem že bolj napredno mnenje, ampak za večino Slovenije to ne velja.
Desperatin brat ima proti sebi svojo vero in svojo okolico. Če bi imel samo okolico, bi bilo enostavnejše, ampak ker mu vera očitno v moralnem smislu ogromno pomeni v svoji “čisti” obliki (ne v prirejeni, kot jo prakticiraš ti), je povsem logično, da se počuti kot največji izmeček.
Prej ali slej bo moral izbirati med vero, vsaj tako, kot jo prakticira danes, in med lastnimi občutki.