Pozdravljeni!
imam težavo s bratom, ki je od mene starejši 6 let. gre se za to, da brata enostavno ne prenesem več. odkar vem zase me je vedno poniževal, nikoli me ni maral in spomnim se, da se že kot otrok ni hotel igrati z mano. tako sem se tudi jaz odtujila od njega že v ranem otroštvu. z leti, se je ta odtujenost le vedno večala, saj me je pričel še dodatno zmerjati, pa tudi podjebavati. pri 14 letih sem se temu začela upirati, in sem začela vračati podobne zmerljivke itd. sedaj, pri 20 se mi pa takšnih igric več ne ljubi igrati, zato ga preprosto ignoriram. zame ne obstaja, je le en človek ki živi v isti hiši kot jaz. ampak kljub vsemu se mi on vedno znova posmehuje, me ponižuje, ter vsakič znova pove, da sem neumna. zaradi tega občasno dobim napad histerije, v katerem se težko kontroliram in se skregam z očetom in mamo.
problem je to, da mene boli, da je mojemu očetu in mami tako hudo da se mi2 ne razumeva. ampak jaz enostavno nanj ne gledam kot brata, še več, nanj sem že postala čisto alergična. hudo mi je za starša ki sta res bila vsa leta kar pomnim zlata starša. želim si, da ju ne bi prizadela, zaradi niju se nazaj držim, in večkrat zignoriram bratove izjave, vendar včasih se ne morem zadržat. sem zelo temparamente narave in ne prenašam hinavšičine, sploh od brata. kaj naj storim, oče in mama si res ne zaslužita gledat takih odnosov, vendar jaz žal drugega nisem več sposobna, ker je bilo že preveč..

NiNcha

Toliko jeze se mi zbuja ob branju vašega vprašanja. Ne na vas. Pa tudi na vašega brata ne. Jezen sem na vaša »zlata starša«. Pa vem, da to ni moja jeza, ker vaših staršev sploh ne poznam. To je vaša jeza, ki pa se je sploh ne zavedate. Tako kot se je ne zaveda tudi vaš brat. Zato jezita, zraven pa sramotita, ignorirata,… drug drugega. Prav zbodel me je vaš stavek »oče in mama si res ne zaslužita gledat takih odnosov«. Ne samo, da si jih »zaslužita« gledat. Onadva sta edina krivca, da je do takih odnosov med vama sploh prišlo. Brat je zgled za tako obnašanje lahko dobil samo doma, najbolj verjetno pri očetu. Zato ne zgrešim kaj dosti, če napišem, da sta take odnose med vama povzročila prav starša. Poleg tega pa nista in očitno še zdaj ne storita nič kaj dosti, da bi se takim odnosi nehali. Vaše vprašanje je žalosten a hkrati tako jasen dokaz, kako daleč se spustijo otroci. Namesto da bi starši poskrbeli za vas, vas zaščitili pred bratovim poniževanjem in sramotenjem, si vi zdaj očitate, ker jima ne morete prizanesti nečesa, kar sta onadva zakuhala.

Vaša starša sta se sicer lahko trudila, ampak še zdaleč nista bila »zlata«. Vidva z bratom sta žrtvi njunih napak, zato se vama z medsebojnim obnašanjem ni treba ukvarjati z namenom, da bi prizanesla staršem. Pri 20ih in 26ih sta pa sebi in drug drugemu že dolžna, da spoznata, kaj je prav in kaj ne in da zaradi sebe poskušati zgraditi bolj spoštljiv odnos. Ampak dokler sta oba še doma, bo to zelo težko, ker so vsi razlogi za tako vajino obnašanje še vedno tam. Poleg tega sta za izboljšanje vsakega odnosa potrebna dva. Dokler z bratove strani ni take pripravljenosti, sami ne morete storiti nič. Sami lahko kaj storite edino zase. In to naredite. Bratu še naprej poskušajte postaviti meje, jasno pokažite, kaj vam ni prav, čisto nič hinavščine ne potrebujete. Vendar ko se mu »postavljate« nazaj, tega ne počnite ne njegov način, pa tudi na mamin ne (je morda ignoranca njeno orožje, s katerim se maščuje očetu?). Najdite svoj način, tak, da vam kasneje ne bo žal in vas ne bo sram. Pojdite do staršev in jim jasno povejte, kaj se dogaja, kaj vam počne brat. ZAHTEVAJTE od njiju, da vas zaščitita. Mirno jima lahko poveste, da bi to morala storiti že zdavnaj in da jima to zamerite. Samo želim vam lahko, da boste ob tem uspeli začutiti tudi kaj jeze do njiju. Ker si jo zaslužita. Nehajte se torej ukvarjati z njima in še naprej igrati igro, ki jo pričakujeta. V družini imate resne probleme, čas je, da se nekdo neha pretvarjati. Dvomim, da bo vse to kaj dosti spremenilo pri starših. Bo pa spremenilo pri vas!. Ko boste našli svojo jezo, se boste znali postaviti zase. Ko se boste naučili odgovoriti na ustrezen način, ki si ga ne boste očitali, se vas počasi bratovi izpadi ne bodo več tako dotaknili. Takrat bodo njegovi izpadi tudi pojenjali, saj ne bodo več imeli nobenega smisla, ker vas ne bodo prizadeli. Upam, da boste iz teh nekaj vrstic začutili smer, v katero morate. Če pa ne, bom z veseljem odgovoril še na kakšno vaše vprašanje. Opisana pot namreč ni lahka, je pa edina, ki vam bo nekoč prinesla vsaj nekaj miru. Zato uporabite vsako pomoč, ki se vam bo na tej poti ponudila.

Lepo vas pozdravljam

z našim strokovnjakom se še kako strinjam. doma imamo podobno situacijo, no zdaj je malo minila, ker jaz več ne živim doma.

meni so se tudi moji starši zdeli super, idealni, stari garač itd. z leti pa človek dozori in nekega dne te presune, da SO straši tisti, ki so odgovorni za klimo v družini. ni važno ali je en zahteven, preobčutljiv, težek, ne vem mamilar, pretepač – zakaj bi cela družina trpela pod terorjem ali kakšno drugo bolj prikrito taktiko enega od sorejencev.
STARŠI do tisti, ki vidijo da se ne razmeta. povej, kolikorat so rekli bratu da si ti ne zaslužiš takega ravnanja? kako so ukrepali ko jih ni šmirglal. se tebi zdi normalno,da starši ne reagirajo? da so te sploh kot malo deklico pustili pod terorjem močnješega brata?

verjetno tolerirajo to njegovo obnašanje, ker jih je sram pred sosedi, ker … (zmeraj se najde en izgovor, pa čeprav včasih bolan).

naj ti samo povem, da imaš pravico zahtevat boljši odnos in to od staršev kot tudi brata (je že dost star). tvoja pričakovanja so normalna! tvoje dretje je klic na pomoč, a na žalost kot kaže jemlje energijo samo tebi, drugim pa dol visi. ko več ne boš odreagirala burno, bo brat zgubil “moč” nad teboj. samo za kaj takega je treba veliko volje, časa in predelovanja vzdušja v družini

vse dobro ti želim!