Spoštovani,
rada bi nasvet. Imam hčero, ki je, ko je komaj dobro napolnila četro leto starosti začela brati – črke je že prej vse poznala, okoli četrtega leta je začela povezovati zloge, sedaj, pol leta kasneje (marca bo dopolnila 5 let) pa ne dela več razlike med malimi in velikimi črkami – bere vse po vrsti. To seveda ne pomeni, da prebere celo pravljico, ampak posamezne stavke. Vse se je zgodilo povsem spontano, nikoli je nismo učili niti črk niti branja. Res pa je, da je od čisto male dojenčice naprej “obsedena” s knjigami – doma vsi zelo radi berem in se je očitno tega virusa nalezla. Njena nova vzgojiteljica še ne ve, da hči bere – nočem je namreč izpostavljati, ker sem ugotovila, da ji to ni všeč – v prejšnji skupini je njena vzogjiteljica poklicala vse ostale skupaj in je hči morala pokazati, da zna brati. Ko sem povedala hčerini osebni zdravnici, da hči že bere, je bila šokirana, da to pa ni vredu, da je prehitro – tako, da sem se počutila skoraj krivo, čeprav hčere NIKOLI nsimo zavestno učili branja in črk. Tudi meni se zdi, da je branje prišlo malo prehitro, ampak takšna pač je – prvo besedo je spregovorila šele pri dveh letih – ampak takrat je spregovorila in takoj uporabljala izraze, da nas je “kar dol metalo”. Hči se mi zdi kot mala gobica – že od malega srka vse kar se dogaja okoli nje in potem, ko to predela in je prepričana, da zadevo obvlada, jo tudi pokaže. Prej pa ne.

Da ne bom predolga – zanima me, ali jo naj popravljam pri branju – takrat, ko si sama zase prebira stvari in jo slišim, da narobe prebere ali naj jo pustim pri miru – glede na njeno starost?

Pa še to – hči je individualist, tudi v vrtcu so mi povedali, da izredno rada opazuje otroke pri igri, da se ji vidi, da uživa pri tem, v samo igro pa se redko vključi. Svojo naklonjenost do otrok pa izraža tako, da jih hoče pri pozdravu objeti. Jaz jo od tega odvračam, ker vem, da vsem otrokom to ni všeč. Navajam jo, da jih samo pozdravi in jim pomaha, ampak nekaj v njej je močneje od tega in vedno znova padamo v iste vzorce. Kaj storiti?
Hvala za potrpežljivost in lep dan!

Neža,
zaradi časovne stiske in množice virusov vam bom lahko poislala moje mnenje šele v ponedeljek

LP
Francka

Neža, ne se sekirat, tudi jaz sem brala pri štirih, pa sem čisto navaden povprečen otrok oz. odrasla oseba. Tudi jaz sem se naučila čisto spontano, medtem ko se je učila starejša sestra, ki je hodila v 1. razred.

če otroka popravljati med branjem? Jaz bi rekla, da ja, če že zna, naj zna pravilno. Spomnim se, da je mene mami tudi popravljala med branjem, je pa vedno želela, naj ji berem pravljice na glas, tako da me je lahko spremljala in sem ji še danes hvaležna.

Hčerke pri branju ne bi popravljala (razen, če sama želi). Preverila pa bi, koliko od prebranega razume – npr. preko pogovora!
Otroci v družini se dostikrat učijo eden od drugega in potem starši kar naenkrat ugotovijo, da zna njihov “ta mlajši” že brati (npr. poznam deklico, ki se je branja naučila sama in je pri petih letih že čisto samostojno prebirala “Piko nogavičko”)
Mislim sicer, da pri vas to ne pride v poštev, vendar pa ti glede na ostale podatke, ki jih navajaš (morda je imela zdravnica v mislih kaj takega) svetujem, da si na internetu ogledaš katero od strani, ki opisujejo hyperlexio (zanimanje za črke, prezgodnje branje, nevključevanje v skupino….).

Neža,

hvala za potrpežljivost. In moje razmišljanje:

Res je, da nas preseneti, če otrok star 4 ali pet let že bere, toda v spodbudnem okolju je to mogoče, brez, da bi otroka posebej učili (seveda ob primerno razvitih vseh tistih nevroloških in psihičnih funkcijah, ki so v osnovi te veščine).
Meni je to vedno fascinantno, ker kaže na to, kako otrok “sam pobira stvari iz okolja” (je kot gobica po dežju). Prepričana sem, da je tam, kjer je resničen, iskren, spontan interes (torej tista najbolj čista in prava notranja motivacija) mogoče marsikaj, kar se nam včasih niti ne sanja.
Lepo je, da hčerko podpirate, ne pa “trenirate”, tako tudi nadaljujte. Da pa je ne bi ustavili, bodite previdni pri popravljanju. Ko jo slišite, lahko napačno prebrano besedo, stavek pravilno izrečete (tako mirno, mimogrede). Logopedinja Petra me je opozorila tudi, da bi lahko bilo napačno branje posledica tega, da vaša hči še ni osvojila pravilne izgovorjave vseh glasov. Tega podatka nisem zasledila v pismu.
Malo sem povprašala še naše učiteljice za mnenje. Pravijo, da je popravljanje smiselno saj obstaja možnost, da se utrdijo napake branja, ki pa jih je kasneje veliko teže odpravljati (npr. L na koncu glagola).

Pa smo spet tam, kjer smo v vzgoji vedno: med tnalom in nakovalom. Vi hčerko poznate, veste koliko “popravljanja” prenese. Kot sem rekla, popravljajte, vendar z občutkom.

Je pa zelo zanimiva tale vaša punčka. Iz opisa bi rekla, da čutim nadarjenega otroka na določenem področju. Na eni strani velika intelektualna spretnost in zrelost, na drugi nekoliko nižja socialna angažiranost. Naj razložim. Zdi se, da je vaša hči zelo uspešna v opazovanju:
– pozno spregovorila (ampak naenkrat “vse”) – prej opazovala okolje, shranjevala podatke, spretnosti
bralno okolje (opazovala družinske člane) – nato začela prakticitari branje brez posebne pomoči
– opazovanje otrok v igri, brez vključitve – uživa v opazovanju, zbira izkušnje
– pozdravljanje (vzorec): najbrž se tako pozdravljate tudi doma.

Poskusite jo navajati, da se drugih ob pozdravu le dotaknemo (pobožamo po roki, rami). Pokažite ji ta način (ona je opazovalec). Mogoče se dogovorite, da se bosta najprej pozdravili kot prijateljici: pomahati, nasmeh, pogled, pobožati. Nato pa še kot mama- hči = objem.
Tako kot doslej ji seveda razložite: domači se objamemo, s prijatelji, znanci pa rokujemo.
Ob prilikah opazujta ljudi, kako se pozdravljajo.
Verjamem, da ste dovolj subtilni, da boste postopno in potrpežljivo to izpeljali v vaše in hčerkino zadovoljstvo.
Uživajte v razvoju vaše hčerke. Prepričana sem, da vas bo še marsikdaj presenetila.

Tisto z branjem pred otroki pa se meni tudi ne zdi dobro, ne za vašo hčerko ne za druge otroke. Vašo hči naj vzgojiteljica vzpodbuja k vključevanju v igro. Bere pa naj le, če to sama želi. Vaša hči namreč branje ne doživlja kot mi odrasli, pač pa kot nekaj v čemer lahko uživamo (vaš domači vzorec) in to počnemo takorat, ko imamo veselje do tega in ne, ko nam nekdo naroči.

Lep pozdrav
Francka

Ali lahko kdo tukaj pojasni kaj je to hiperlexia? Sama sem namreč že s 4,5 leti znala brati velike in male pisane črke, brala sem cele knjigice, brati me ni noben naučil. Ali se lahko hiperlexia pojavlja pri Aspergerjevem sindromu?

Moj sinko je avtist. Star je 6 let, že dobri dve leti tekoče bere male in velike črke. Tudi piše, vendar le na računalnik. Razume vse kar prebere. Se je tudi pri njemu začelo čisto spontano. Že od majhnega ma ful rad knjigice tako kot vaša, pri pol leta je že slikanice gledal. Pri 3,5 letih pa sem bila z njim v bolnišnici zaradi okužbe sečil. Najprej niso vedeli kaj mu je tako da sva bila v izolirni sobi. Ni smel v igralnico in sva ful brala. In me je začel spraševati katera je ta črka, katera ona…nekega dne je pa sam bral. Mi ni bilo nič jasno.
mi je pa logopedinja rekla, da to ni dobro, ker ni dal vseh faz razvoja čez in ga je potem ona vračala na to, da je moral s prstom slediti besedam, ki jih bere.

Kako je lahko otrok avtističen, a bere tako zgodaj, te posluša, ti sledi….To ni avtizem!!!!….

Ne vemo, kaj nas čaka v življenju in kakšen otrok se nama bo rodil…Vendar, jaz mislim, da moramo slediti njegovim potrebam in ne našim…Če si otrok želi brati, naj bere…Če želi risati, naj riše…in ena logopedinja nima prav, ko kritizira tak napredek. Verjetno misli, da ste ga na slilo naučili….

Jaz imam doma 3 otroke in jih ne dajam v isti koš. Spoštujem njihovo edinstveno naravo. Imam punco, ki je “nadarjen otrok” in fantka,ki je tak flegmatik, da ga pravnič ne briga geografija in zgodovina, pa eni glupi računi in spisi…..Je pa dobrosrčen, empatičen, ljubitelj narave in živali…..In ga spodbujam v tej smeri….Učiteljici pa sem v oči povedala, da vsi ne morejo biti zdravniki in kirurgi….Nekdo mora delati tudi navadna dela….

No…Malo sem zabluzila….Ne zamerite mi….

LP

Sanja B kaj pa je po vašem mnenju avtizem?

:)) Sanja B, se popolnoma strinjam ….

Jaz imam doma tudi dva sončka, eno punco 8 let, ki je pridna, živahna ima izreden socialni čut – in jo v tej smeri tudi vzpodbujam….ter našega sončka 5 letnika – posebneža, ki je tako hudo zaostal, da je morda na ravni 1 letnika….

Poanta pa je v tem, da sem opazovala starše, mamice, ki so hudo ambiciozne in forsirajo otroke v vse mogoče glasbene šole…jezike…to ono drugo…..otroci pa utrujeni, naveličani vsega….mi pa si popoldan rezerviramo zase….gremo v naravo….pustimo da hči pleza po drevju…..se igra….mali raziskuje travo….otroci so zvečer srečni in nasmejani….pa brez določenih pritiskov glede učenja….

To kar so sami že sposobni in morda malce več – toliko od njih zahtevam…absolutno pa je vsak otrok edinstven in tudi sama sem se spontano pri 5 letih naučila brati, pa kaj…..moja hči se je šele letos v drugem razredu…pa kaj….odstopanje od normalnosti – karkoli to pač je – je del narave in pustimo otrokom da kdaj tudi odstopajo in so drugačni o tega kar mi pričakujemo…naj nas presenetijo:)))

Lep sončen dan…

Rečimo takole – hiperleksija je lahko tako znak, da otroka pritegnejo in zanimajo vidni simboli črk, kot znak nadajenosti kot tudi del širše težave. Vse je odvisno, kaj se z otrokom dogaja in kako napreduje njegov splošni razvoj. Nekaj o hiperleksiji na: http://en.wikipedia.org/wiki/Hyperlexia
http://giftedkids.about.com/od/glossary/g/hyperlexia_def.htm

Hiperleksija se lahko pojavlja pri avtizmu ali Aspergerjevem sindromu.
In v veliko primerih ima otrok oboje, je pa to težko določiti, sploh če ima otrok Aspergerjev sindrom, saj so si nekatere stvari izjemno podobne.
Jaz sama imam AS, sem pa brala pri 4,5 letih, brati pa sem se naučila popolnoma sama. Seveda pa mi ni nihče rekel da bi lahko pri meni bila kakšna značilnost hiperleksije in da je to bolj značilnost Aspergerjevega sindroma. Ker sta si AS in hiperleksija v določenih stvareh izredno podobna, so pa tudi razlike.
Tudi oseba z avtizmom je lahko tudi hiperleksična, zakaj da ne? So tudi takšni primeri.
Veliko podatkov o hiperleksiji lahko najdete na: http://www.hyperlexia.org/