BOR, moj sin
kdaj bo konec, vse kar si napisala, je res. Če uporabljaš razum. Če pa so posredi čustva, je vse drugače. In če bi šlo za TVOJEGA otroka – a bi potem tudi razmišljaja tako kot sedaj? Ne znaš si niti predstavjati, v kakšni situaciji so Borovi.
In da bo zdravnica imela slabo vest? Ne, ne bo je imela. Če bi imela slabo vest ali vsaj malo sočutja, bi že davno stopila pred Borove starše in rekla : žal mi je, da nisem naredila vsega, kar bi morala.
Pa tega ni storila. Če bi, potem vsa zadeva morebiti sploh ne bi prišla tako daleč kot je prišla.
Ona pa se zdaj skriva za raznimi odvetniki, ščiti jo zbornica, ki medtem verjetno izumlja kak nov izraz, s katerim bi svojo šlamparijo zavili v celofan.
Draga Tatjana
Zelo mi je všeč, ker ignorirate osebo z nickom kdaj bo konec….
Mene zanima kako bi ona reagirala, če bi se njej to zgodilo, verjetno bi rekla jaaaaa hvala lepa, otrok je pač mrtev. Halooooooo!!!!!!
Draga gospa Tatjana, imate popolnoma pravico, žalovati, tožiti, govoriti, jokati, in še bi lahko naštevala…. Takšnih kot je kdaj bo konec – se sploh ne ozirajte na takšne osebe, ker imam občutek, da ženska ne ve kaj je otrok, kaj je žalovanje… Naj se vpraša, ali je isto, če človek umre v prometni nesreči, ali pa, če človek oz. otrok umre zaradi malomarnosti zdravnikov????… Mene je zelo bolelo, ko sem brala to avtorico, ki je tako pisala, nekaj mi pa tukaj zelo smrdi od te osebe, da ni ona iz istega gnezda… Nikoli se ne ve! Jaz bi zdravnici vzela licenco za vekomaj in še bi ji naložila 20 let zapora, da se bo vsaj tam naučila kaj je klinični center…. Naj razmišlja kaj je počela in kako je včasih bila gospa doktor, in v zaporu bi jo dala delati v hlev vsa kmečke opravila…. Brez heca! Se vidi kakšen je klinični center, da otrok umira pomagajo pa mu NE. To je BANDA!!!!!!!!
Imela sem eno podobno izkušnjo glede naše bolnišnice, ko mi je otrok preživel za en las, pa se je dežurna zdravnica borila oz. celo noč se je borila – za našega otroka, celo noč je bila povezana oz. na zvezi je bila z Ljubljano! Ona je pač govorila kaj se dogaja oni svetovali in, če stanje se ne bi izboljšalo, bi klicali helikopter…
1000000000x Hvala ji!!!!!!!!!!!!!! V naši bolniški sobi je zdravnica bila natanko, do 5 ure zjutraj… Nato mi je rekla ohhh kako se mi je oddahnilo, strah me je bilo, presenetil nas je…… To je zdravnica ne pa, da ti tam rečejo, da so oni UKC. Naš malček je vseh presenetil…
Zato vem draga Tatjana kako ste trpeli, tožite pojdite naprej dokler bote zmogli, v veliko pomoč oz. vsaj meni v zadovoljstvo bi bilo, da tej zdravnici vzamejo za vedno licenco in še za zapahe…
Drugega ji ne preostane…
Vesele velikonočne praznike, pa čeprav vem, da vam ni, do ničesar!
Velik objem!
Draga Tatjana
Hvala, da ste se spomnili name ampak žal vašega zasebnega sporočila nisem prejela… Moj mail je: [email protected]
Lahko vam pa povem, da sem še naprej spremljala to zgodbo in odkrito vam povem, da sem bila šokirana nad odločitvijo sodišča. Upajmo, da bo 1x prišlo pravično, da vsak naj odsluži kaj si zasluži…. Vi kar žalujte za vašim sinom, ker si predstavljam kako vam je. V podobnem položaju smo bili samo, da naju so rešili, sem vam že pisala o tem… Ne ozirajte se na druge kaj pišejo, vi po vaši vesti delajte in po pravičnosti. Tudi jaz bi šla, do DNA kot VI, in vas podpiram pa še marsikdo zraven….Ne popuščajte… Zakaj? Ker vam je en zdravnik uničil življenje vašega otroka!!!!
Danes so še prazniki velikonočni, ampak vas popolnoma razumem, da za vas praznikov ne bo več…. Eni žalujejo tako drugi pač drugače, ker vsi ne moremo biti isti… Lepo se izjočite, objemite vašo Hano in boga molite, da vam naj bo živa in zdrava.
Si kaj piševa na mail.
Lep preostanek praznikov vam želim in držim pesti za vas, ter vam pošiljam velik objem….
Vedno v mislih z vami!
Dragi prijazni ljudje, .., Zelena trava!
Prazniki so končani, nič jih ni bilo. Takšno zelenje zunaj in vse v cvetju, pa tako žalostno. Strašno je gledati naravo, svet, ki se prebuja in ŽIVI. Bor pa ne more živeti. Ne vidi narave in cvetočih dreves, ki jih je imel tako rad.
Vsem žalostnim želim malo miru. Tatjana
Sprašuješ kaj bodo dosegli? Seveda nič! Vprašaj raje, kaj bi morali doseči? Morali bi doseči, da bi vsak zdravnik, ki zagreši takšno napako, ne samo za vedno izgubil službo zdravnika, ampak bi moral končati tam, kamor spada – v zaporu! Dokler se pa to ne bo zgodilo in vsi vemo, da se ne bo, ker zdravniki so bogovi, pa si bodo še naprej privoščili napake, ki bodo nekoga stale življenja. Zdravnico, ki je izjavila, da oni že vedo kaj delajo, saj so vendar univerzitetni klinični center, potem pa je pustila otroka umreti, bi morali OBESITI!
Sprašuješ kaj bodo dosegli? Seveda nič! Vprašaj raje, kaj bi morali doseči? Morali bi doseči, da bi vsak zdravnik, ki zagreši takšno napako, ne samo za vedno izgubil službo zdravnika, ampak bi moral končati tam, kamor spada – v zaporu! Dokler se pa to ne bo zgodilo in vsi vemo, da se ne bo, ker zdravniki so bogovi, pa si bodo še naprej privoščili napake, ki bodo nekoga stale življenja. Zdravnico, ki je izjavila, da oni že vedo kaj delajo, saj so vendar univerzitetni klinični center, potem pa je pustila otroka umreti, bi morali OBESITI![/quote]
Ni kaj za dodati. Zelo lepo ste napisali ne morem verjeti.
Res je, jaz bi takšne zdravnike takoj poslala v zapor ne pa, da mu dam kazen, da mu vzamejo za dva meseca licenco haloooooo!!!!!!
Če bi nekdo drug kaj takšnega storil bi zagotovo že bil za zapahi.
lp,
Borova mama, spremljam vas od prvega dne in ne morem verjeti, kaj se človeku lahko zgodi in kako hitro ima uničeno življenje.
Tudi sama imam otroke pa si ne morem niti zamisliti kako je izgubiti otroka. Vam vsem želim da bi enkrat le zagledati svetlo in da bi vedeli da je Boru sedaj lepo in da pazi na vas.
O zdravnikih pa ne bi izgubljala besed, saj je bilo že vse povedano in napisano.
LP
Opravičujem se vsem, ki vam nisem odgovorila.
Enostavno je tako zelo težko, tako težko biti brez Bora v tej prelepi pomladi. Lani, le nekaj dni pred svojim odhodom, je posadil okrasno češnjo.
Ta češnja sedaj cveti. On pa njenih cvetov nikoli ne bo videl.
Hvala vsem, ki ste v mislih z nami.
Moje iskreno sožalje vsem, ki prav tako pogrešate svoje drage.
Ne vem kako sprejeti, da ga ni in ga ne bo, vse naokoli nas pa je tako kot nekoč. Spokojno, mirno, zeleno,cvetoče, ptice prepevajo – v meni pa sami viharji in brezkončno hrepenenje.
Vsem žalujočim izrekam iskreno sožalje. Vsak bije svojo bitko in seveda vsak na svoj način.
Sama sem izgubila pred nekaj leti ljubljeno osebo, za katero sem ravno tako žalovala in resnično sem iskala krivca za svojo žalost in njeno smrt. Tako mi je bilo v tistem trenutku lažje, ker dejstva da je nikoli več ne bo nisem bila pripravljena sprejeti. Ker sem bila v tem obdobju noseča sem vedela da se moram čimprej spoprijeti z izgubo in si poiskati pomoč.
Poiskala sem si psihoterapevtko, ki mi je pomagala poiskati luč v tem temnem tunelu. In to dragi žalujoči vam polagam na srce in dušo. Poiščite si pomoč, obrnite se na ljudi ki vam resnično lahko pomagajo. Tako vam kot vaši družini.
MENI SO!!!
Piya
Ljuba moja, morda so bile gornje besede ‘kdaj bo konec’ trde, ampak z nečim pa se strinjam. Hana je tu. Ne vem, kako bere nick ‘Borova mama’, saj ste tudi Hanina mama. V drugem postu berem, da se spogledujete z mislijo, kako končati travmo, ampak: Borova grenka usoda je bila posledica tragičnih napak, se strinjam in vse na svetu bi dali, da bi jo lahko zavrteli nazaj. Hanina usoda pa ne sme biti posledica napake – pa morda bo, če bo vaše žalovanje iz meseca v mesec globje. Koga bo pa ona krivila za svojo usodo? Za HAno je še čas – ZDSAJ se da zavrteti usoda in preokreniti življenje, vaše in njeno. Morda ne bi bilo slabo poiskati strokovno pomoč – morda pa ste po tem že posegli. Čuvajte Hano, čuvajte sebe, čuvajte vaše partnerstvo. Velik objem!!!
Za Vso srečo
Očitno niste prebrali vseh teh postov in ne spremljate zbrano te teme, sicer bi vedeli, kako se vsa družina trudi, živeti naprej. Vsi živimo naprej, saj čas mineva in ne moremo drugače, a dejstvo je, da žalujemo. Pomagamo si na vse mogoče načine, v zgornjih postih je dosti tega, Nekrepovi iščejo in berejo knjige, ki jih svetujemo drug drugemu, tudi terapevt je omenjen, tako da ne vem, kaj bi po vašem sploh lahko naredili.
Besede, naj žalovanje ne bo globje, so čisto prazne. Kako pa je lahko žalovanje bolj površno? Da zdaj ne bi poudarila “Borova mama” in mogoče bi tema morala biti po vašem “Bor, moj sin, in Hana, moja hčerka?” je čudaška misel. Samo Hana ve, kako hudo je njej in zagotovo so povezani v vsem, kar zdaj počno.
Ali res mislite, da je možno, da je Hana lepega dne prebrala te poste in si mislila, o, Bor je tolikokrat omenjen, kaj pa jaz? Saj tudi ona neguje spomine in žaluje in je v tem povezana.
Zelo hudo mi je, ko vidim, koliko ljudi se tu vtikuje v njihov način in kako malo oziroma nič se ne znajo vživeti, kako malo je od strani nekaterih sočutja in razumevanja.
Ne podpiram smiljenja samemu sebi in podaljševanja žalovanja zaradi žalovanja, a v tem primeru sem prepričana, da ne gre za nič od tega.
Nasveti, da nehaj žalovati, živi zdaj za žive in podobno, so popolnoma brez haska, saj je ravno to tisto, česar ne znamo in ne gre. Kot bi depresivnemu človeku rekel, zdaj pa bodi vesel, ali veselemu, daj, bodi vsaj malo žalosten. A res ne vidite?
Zato zaupam samo ljudem, ki so že podobno čustvovali ali tistim, ki so sposobni sočutja. Vse ostale besede so samo besede, prazne in brez pomena.
Samo dodatno še lahko prizadenejo.
Borovi, pozdrav.
Ljuba Nastja, morda se nisem dobro izrazila. Vem, kakšna je globina bolečine in strinjam se, da govoriti o nehanju žalovanja ne hasne prav nič. Tega tudi nisem napisala – razmišljam le, da da je bila Borova smrt bridek in tragičen dogodek, da se pa na razvoj Hane in na njeno čim bolj zdravo osebnost DA vplivati še zdaj. Če so starši to sprejeli kot vtikanje, se opravičujem, zapisala sem le svoje misli. Če bi jaz kot Hana brala, da za mojo mamo ni več lučke v življenju, da dnevi nimajo več sončne svetlobe, bi me prizadelo – pa čprav kot odrasla vem, da so to besede, porojene iz najglobljega obupa. Čim lepše dni vsem želim!!!
Draga Borova mami
Bor in češnja
Tam, kjer je prej cvetela češnja,
zdaj raste nežen, majhen Bor
in vsakič ko bo cvela češnja
z njo bo cvetel tudi Bor.
Preprosto ne najdem drugih besed. Jih ni.
Sem vam že večkrat hotela kaj napisati, pa nisem zmogla in znala.
Bala sem se, da ne bi izbrala pravih besed.
Da ste v vsej svoju žalosti, obupu, hrepenenju zmogli še boriti se, je pogum. Bor-ite se! Za Bor-a.
Draga Borova mama,
oglašam se malo pozno, vašo zgodbo sicer že dolgo poznam iz medijev, a šele zdaj sem odkrila, da ste tudi na tem forumu. Iskreno sožalje! Vem, kaj prestajate, tudi sama sem pred kratkim izgubila očeta, mnogo mnogo premladega, in ravno tako so ga zdravniki uničili. Zdravniki, ki se seveda zdaj delajo neumne. Čestitam vam za vso moč in pogum, da ste zmogli to tragično zgodbo predstaviti javnosti, sama žal nimam energije, da bi se, vsaj zaenkrat, borila proti komurkoli, kot da sem se vdala v usodo, češ, saj mojega očka ne more več nihče obuditi, pa če bi ukrenila ne vem kaj… Se je pa treba, če želimo take stvari vsaj za v bodoče preprečiti, pa čeprav je za nas žal že prepozno…
Ko sem v bolnici vprašala, kdaj dobim očetovo odpustno pismo, so rekli, da mrtvi tega ne dobijo(!!!) in da naj tudi nikar ne pričakujem, da bom kdaj videla obdukcijski zapisnik oz. ga dobila v roke… (so me celo želeli odvrniti od obdukcije, vendar sem vztrajala, in že to je bil dokaz, da se zavedajo, da so nekaj zagrešili…). A je to sploh zakonito?? A nima človek pravice vsaj izvedeti, kaj se je zgodilo z njegovim najbližjim, a nam imajo pravico to tajiti?? In tako morda ne bom nikdar izvedela, kaj se je z mojim dragim očetom v resnici sploh zgodilo… to stopnjuje vso bolečino še za tisočkrat in povzroča neizmerno grenkobo…
Oglasila se nisem mesec dni. Dnevi se kot sluzasta gošča prelivajo naprej, mi pa nekako ne znamo z njimi.
“Ko ne najdeš besed” – hvala za nežno pesem. Pri nas v resnici zorijo češnje, z njimi se sladkajo ptice, ptice, ki glasno in veselo žgole, ne oziraje se na mrtvilo v naši hiši.Nam češnje več ne teknejo. Bor jih je oboževal, ljubil sadje. “Sadje je zdravo, otroci ga morate jesti, da boste veliki in zdravi…banalnosti, Boru v posmeh. Oprosti Bor.”
Na Borovem grobu je jablana in polno drobcenih jabolk na njej.
“Vso srečo” – kaj reči na vaše misli? Mislite dobro a ne morete si predstavljati resničnega položaja. Hana je samostojno, razumno, zelo inteligentno dekle. Kot dveletno dekletce je že imela izjemen čut za medsebojne odnose, ničesar nisi mogel prikriti. Kako si predstavljate, da bi ji lahko stvari sedaj prikazovali drugačne kot so, kot jih sama doživlja, kot jih je sama videla tisti večer? S tem žalimo njo. Žalostna je tudi zato, ker nekateri ljudje tako razmišljajo. Sicer pa se mi vsi trije skupaj zelo trudimo eden za drugega in le to nam pomaga priti do naslednjega dne.
“Bolečina”, žal mi je za vašega očeta in sočustvujem z vami. Malo si predstavljam kakšni viharji so v vas in kako nemočni ste v zvezi z bolnišnico oziroma odnosi zdravnikov. Meni ljudje telefonsko pripovedujejo tako grozne stvari, da jih človeški um ne zmore sprejeti, ne razumeti. Ne vem zakaj tako. Ne vem zakaj so se tako obnašali z Borom. Ne vem zakaj laži. Nikjer nobenega obžalovanja, človeškega obžalovanja.
Obdukcija? Tudi jaz se sprašujem kaj se sme in kaj ne, pa nimam odgovorov. Normalno se jim zdi rezati človeka in se ne ozirati na druge in si ga lastiti. Ko bi vedeli kaj so storili Boru…
Mi nismo pogumni, da smo se izpostavili. Mi smo to dolžni Boru in Hani in tudi drugim. Po krivici mrtvim in tistim, pri katerih je prerano smrt še mogoče preprečiti z drugačnim odnosom.
Tako se ne sme delati z živim bitjem!
Mislim na mnoge vaše zgodbe, na vaše izgubljene drage. Vsem želim miru v sebi in lepih misli na skupne čase. Tatjana
ja, bohpomagej, zelo si plehka!
1 napaka na 1000 je 1 promil.
Takšne napake so dovoljene v industriji – na 1.000 pralnih strojev je lahko eden zanič.
In ti tako absurdno primerjavo med fizičnimi delavci in zdravniki !!!!!
In seveda, če tisti tisoči SLUČAJNO ni tvoj otrok, res ni omembe vredno.
A ti nimaš otrok ?
ja bohpomagej, res je, kar pravi princesa daisy .. a ti nimaš svojih otrok… bi ti bilo vseeno če bi se napaka zgodila pri tvojem otroku ?????? Ali bi rekla …. ja in kaj pol, saj napake se dogajajo povsod ??? Mislim da ne. Mislim, da bi bila zelo prizadeta, kot so prizadeti vsi Borovi domači – oče, mama in sestra …….
Grozno je, da sploh lahko nekdo tako razmišlja. DA ena napaka – smrt dečka, ki je začel stopati v življenje, ni grozna napaka ………. Ne morem verjet, da je res temu tako ……