Prosim za pomoč. Zanimajo me izkušnje tistih, ki ste že dale skozi!

Moj malček je bolan. Ves čas ima poln nosek, ki ga čistimo s fiziološko, pa z aspiratorjem. Nič ne zgleda, da bi ga kaj bolelo. S pediatrinjo smo govorili, ni kaj dosti narest, razen preležat. Pa razumem da se slabo počuti. Res…

Zdaj pa k stvari…

Velikokrat se podojimo, tudi zaradi žeje, ker je imel malo vročine. Mleka imam dovolj, zdi se mi da ne preveč. In ta teden… se po parih minutah dojenja spravi na bradavico in jo ŽVEČI! Jo prime, z rokami joško stran, z dlesnimi pa še drži! To pa boli ko sam vrag! Ko ga napiz… in se obrnem stran, se mi smeje v ksiht. Kot da mu je všeč, da se derem. Sicer sem poskusila tudi brez reakcije. Ampak potem je pa itak fajn, češ, sej se nič več ne dere!!!!

Tole bom vprašala tudi na starši staršem, ne zamerit. Ampak me res zanima, koliko doječih mamic ima podobne probleme.

Kaj bo pa potem ko bodo zobje?!?!

LP

Tanja

Tanja,
Moj petmesečnih je zelo zelo agresiven. Večkrat ga zalotim, ko hoče stisniti, ampak že prepoznavam znake, kdaj se bo to zgodilo, tako da mu hitro porinem prst med dlesni in odmaknem bradavico. A to je malenkost, najbolj zaboli, ko sklene, da bo preizkusil elastičnost bradavice: se opre vame in se odriva stran, med tem pa, kot praviš, z dlesnimi še vedno drži… Najbrž to dela proti koncu podoja, ne? Ali pa kadar ni pretirano lačen, čeprav morda ti misliš, da je?!
No, skratka. Tanja, prepričana sem, da povišan glas čisto nič ne pomaga! Tako kot narediš več škode kot koristi, če pretirano dvigaš glas na triletnika (naš je včasih nemogoč, a če bi se drli nanj, se samo sproži plas čudnega obnašanja, ki se stopnjuje in bi čez nekaj časa verjetno v familiji samo še lajali drug na drugega), tako podobno ni veliko efekta niti pri dojenčku. Jaz verjamem, da ni treba nič tulit, čeprav mi včasih tudi meni uide kak vreščeč Auuuuu. Takrat se zdrzne, odmakne, debelo pogleda in največkrat še bolj smeji, kot če nič ne reagiram na glas. Nočem biti več “huda”? Ne deluje prav. In kaj naredim? Zdrznem se, grdo pogledam, glasno rečem “ne”, ne smeš!” (ampak mirno in brez vpitja), predvsem pa ga TAKOJ odložim v stolček in malo pustim pri miru. Ni nujno, da grem stran. Ali grem kaj opravit ali pa preprosto obsedim zraven, toda se ne pogovarjam in ne ukvarjam z njim. Seveda ko spet hoče pozornost, na celo reč takoj pozabiva, samo tisti trenutek, ko ga odločno odložim, imam pa res tak občutek, da že petmesečni otrok razume, da tega ne maram. Prej ali slej bo to jasno dojel. Tudi prvi je, ker me je tudi veliko vlekel kot elastiko. Res me ni nikoli ugriznil, tudi ko je dobil zobke ne, pa se je dojil več kot dve leti. Po moje se daje zobkom pri teh težavah preveč teže. Otrok lahko ravno tako zelo hudo stisne z dlesnimi, ali pa sploh ne grize, četudi ima že vse zobke.
Mojca

Draga Tanja,
vaš navihanček je ugotovil, da je zabavno, če stisne dlesni in »ugrizne« mamico. Tudi vaša reakcija je ob tem zelo burna, dojenček pa se ob tem neznansko zabava. Kar se vam dogaja, je lahko rpedpriprava na zobenje oz. mu lahko izraščajo zobki in na ta način prežvekuje odlično, mehko, voljno in prožno tkivo mamine dojke. Ajaja, to pa boli. Moji nasveti bodo popolnoma enaki, kot pri grizenju s pravimi zobki:

Dobro je, da veste, kako ravnati ob morebitnem ugrizu. Spontan odziv na ugriz je namreč takšen, da mati krikne in odrine otroka od sebe. To dojenčka lahko prestraši in odvrne od nadaljnjega dojenja, obenem pa lahko materi poškoduje bradavice.

Učinkovito je, da otroka ob ugrizu pritisnete k sebi, saj bo zaradi zamašenega noska odprl usta in spustil bradavico. Mirno in odločno mu povejte, da tega ne sme početi. Če se ugrizi ponavljajo, imate lahko ob otrokovih ustih pripravljen prst, ki po potrebi potisnite v njegov kotiček ust.

Grizenje lahko preprečite tudi tako, da med dojenjem posvetite otroku vso pozornost (da ne bo iskal pozornosti z grizenjem) in poskušajte predvideti, kdaj bi lahko prišlo do ugriza. Otroci to največkrat storijo ob koncu podoja, ko potešijo lakoto, pred ugrizom pa lahko opazite tudi posebno napetost v otrokovih čeljustih, kar je še pravi čas, da prekinete dojenje.

Če otrok grize zaradi bolečin v dlesnih, ki jih povzroča izraščanje zob, mu pred dojenjem hladite dlesni s hladno mokro krpico, z ohlajeno igračko, ki jih prodajajo ravno v ta namen ali pa mu ponudite mrzel košček sadja ali zelenjave (pazite, da se mu en zaleti).

Kakor ste že sami pravilno ugotovili, mamičin krik otroka lahko ali prestraši ali pa neznansko zabava in bo poskušal vedno znova. Različne mamice smo našle različne rešitve, dejstvo pa je, da še najbolj pomagata: mirnost, potrpežljivost, dobra volja in čas.

Moja starejša dva nista nikoli ugriznila, medtem ko je bil najmlajši pravi Grizli (z veliko začetnico!). Priznam, da je bilo v času, ko so mu začeli izraščati prvi zobki dojenje lahko prava muka, ko sem samo čakala, kdaj bo malce ogrizljal… auaaaa… me kar strese, ko se spomnim. V takih trenutkih sem pazila, da sem bila bolj pozorna na njegovo dojenje in sem se naučila že vnaprej predvideti, kdaj bo preveč stisnil… Tako sem imela poleg kotička njegovih ustnic vedno v pripravljenosti mezinček, s katerim sem takoj, ko sem začutila trši prijem dlesni in zob posegla v kotiček ustnic in “odlepila” prijem. No, pri desetih mesecih je imel že osem zob in ni več grizel. Grizenje je bilo najbolj izrazito v času izraščanja (od petega do osmega meseca) enic. Le tu in tam se ponoči zgodi, da v spanju zelo močno stisne dlesni in zobke.Zato ga (če sem dovolj budna) takoj snamem z “dude”, ko neha aktivneje sesati…

O grizenju smo se mamice na forumu »Starši-staršem« že večkrat pogovarjale, različne mamice so imele različne učinkovite rešitve:

Nataša pravi, da če jo je otrok ugriznil mu je jasno in odločno povedala “ne grizi”, ter ga odložila (na kavč, posteljo ..) in se od njega odmaknila. Z dojenjem je tisti hip definitivno prekinila in se od otroka odmaknila, vendar brez scen, mirno. Konec dojenja, konec zabave.

Tinkara pa je pisala:
Ksenja šoster Olmer predlaga še eno finto – otroka ne odtrgajte z dojke (tako naredite še večjo škodo), pač pa ga pritisneš ob sebe – tako mu zamašite še nosek in otrok spusti. Priznati moram, da meni mezinček ob kotu ustnic ni nikoli pomagal, je veselo ugriznil še vanj! Tisto s pritiskom pa je – predvsem pa sem mu mirno rekla “ne” in je po enem času prenehal – če pa je imel žur in je dejansko hotel uporabiti mojo bradavico za drgnjenje po zobkih in dlesnih, pa sva se nehala dojiti za 10, 15 minut in sem mu ponudila ohlajeno krpico. Če je bil lačen je vztrajal pri dojki in kmalu pogruntal, da z grizenjem ne bo prišel daleč. Ne se bat, saj se hitro naučijo…