bolezen
Spoštovani,
pišem vam, ker potrebujem nasvet. Zadnjih deset let sem neprestano bolna, od oktobra pa se moje zdravstveno stanje ne izboljša niti za dan. Bolezni se mi menjajo kot na tekočem traku. Že več mesecev imam povišano temperaturo (37.0 – 37.5) in preveč želodčne kisline – bruham, driska, bolečine. Ko se mi umiri želodec, dobim napade migrene (imam nalomljeno vratno os in premaknjena tri vretenca) in bolečine v roki in pod lopatico. Bolečine se kar izmenjavajo. Skratka, moje življenje je postalo neznosno. Imam pa “komaj” 37 let.
Zdi se mi, da za vsem tem “tiči” nekaj drugega. Stalno sem slabe volje, razdražljiva, apatična in nesrečna. Sprašujem se, kokoš ali jajce.
Po ločitvi s prejšnim možem, ki je bil alkoholik, se počutim kot invalid. Ljubila sem ga bolj, kot bi lahko kogarkoli. Po 50. ultimatu sem odšla. Ne zato, ker ga ne bi več imela rada, ampak ker sem se zavedala, da fizično in psihično propadam. Obiskovala sem psihoterapevtko, ki mi je pri tem kar precej pomagala. Po odhodu se je moje fizično stanje precej popravilo.
Po dveh letih sem spoznala moškega, ki je bil pravo nasprotje mojega bivšega. Trezen, pošten, dober… Kmalu sva se poročila. Vendar so moje zdravstvene težave ponovno nastopile. Moj bivši me ponovno kliče. Že ves čas se zavedam, da se nisem ponovno poročila iz ljubezni (imam ga rada, vendar vanj nisem bila nikoli zaljubljena) in ker mi njegovo telo ni privlačno in se ljubiva mogoče enkrat na mesec, se sprašujem, ali je najina veza sploh smiselna. Hkrati pa se zavedam, da imava cel kup istih interesov, se dobro razumeva, ga spoštujem… V resnici ga nočem zapustiti. Pa tudi ne upam si ga, ker se zavedam, da obstaja drobna možnost, da bi se vrnila k svojem bivšem, ki ne bo nikoli prenehal piti…
Rada bi bila predvsem zdrava in zadovoljna. Vse pogoje imam za to, moje življenje pa je neznosno.
Hvala za odgovor.
Spoštovana Elena, ker niste omenjali zdravil, sklepam,, da vam jih zdravniki niso predpisali, ker zanje ni bilo objektivne potrebe,torej v telesnem pogledu nimate neke konkretne bolezni..Imate občutke krivde, ste razdvojeni, se ne zmorete sprostiti, ste nezadovoljni tudi v spolnosti, telesno slabo počutje pa je le odziv na psihično doživljanje.To morate spremeniti: če ne bo šlo s principom pozitvnega mišljenja,angažiranjem v rekreativnih dejavnostih in aktivnem udleževanju družabnih srečanj, se bo treba ” na štiri oči” srečati s psihiatrom.