Prosim za nasvet, kako ravnati. Stara sem 28 let, to je moj prvi otrok, sedaj je star slaba 2 meseca.

Pred porodom sem prebrala veliko literature in teme o dojenju in bila trdno odločena, da bom dojila, kljub ploskim bradavicam. Rodila sem s carskim rezom, sinko je imel tudi zlatenico. Prvi mesec je med dojenjem vedno zaspal, dojil se je od ene do treh ur skupaj (vmes je spal, zbujanje itd..). Ker ni mogel zgrabiti bradavice, sem imela vse krvave, v bolnici so mi svetovali nastavke (sedaj jih ne uporabljam več). Imam namreč zelo velike dojke in ploske bradavice. Samo dojenje je bilo in je še vedno zame prava muka, grozno me boli, predvsem na začetku, potem bolečina popusti, tako da sem s strahom pričakala naslednjo zahtevo po dojki. Med dojenjem sem jokala in vpila od bolečine.

Pri šestih tednih so bile bolečine nevzdržne in sem kupila črpalko, si mleko iztiskala in mu ga dajala po steklenički. Vedela sem, da ne morem izčrpat toliko mleka, kot bi ga sam dobil z dojenjem in da bo mleka posledično čedalje manj. Tudi pediatrinja je na pregledu svetovala, da nadaljujem toliko časa, da se bradavice pozdravijo (bradavice krvavijo, med polivanjem je opaziti kri). Samo izčrpavanje mleka me ne boli, rane pa se tudi še niso zacelile, ker se pri vsakem izčrpavanju »razmočijo«. Ker sem načrpala čedalje manj mleka, sem mu začela dodajati Aptamil (ko sem mu prvič pripravila umetni obrok sem jokala od razočaranja nad sabo).

Stanje je trenutno približno takšno: zjutraj ga samo dojim, naslednji obrok je dojenje na eni strani, nato mu dam še Aptamil, naslednji obrok Aptamil, naslednji dojenje in po steklenički iztisnjeno mleko in še Aptamil, … zvečer ga dojim na eni strani iz druge dojke (ki me med dojenjem grozno boli, rane do krvi) si mleko iztisnem in mu ga dam ponoči + Aptamil.

Ugotavljam da dobi mojega mleka čedalje manj, kar bi seveda rada preprečila in čim dlje dojila oz. si mleko iztiskala. Redno poskušam z dojenjem tudi na bolj prizadeti strani, sploh ko je videti malo bolje, vendar se vedno znova pojavijo rane, bolečine in pri polivanju opazim kri. Vem da je materino mleko zanj najboljše, ampak bolečine so prehude. Pa tudi občutka, ko sem ga s strahom in odporom vzela v svoje roke in pristavila k dojki nočem več doživeti. Pravijo, da je dojenje nekaj najlepšega med materjo in otrokom, zame pa je bilo to najhujši del. Sedaj je ob dodajanju mnogo boje, bolečine so manjše, tudi dojim ga z veseljem, vendar ne tako pogosto.

Ali je res tako narobe, če mu dodajam? Sem zaradi tega slaba mati? Ta način mi edino ustreza in ga lahko nadaljujem.

Prosim za mnenje Karmen M in tudi ostale.

Nat

NE, NISTE SLABA MATI!!! Iz vašega pisanja je zelo jasno videti, kako zelo se trudite in si prizadevate za najboljše za svojega otroka. To je pa vendar glavno, kajne?

Sama sem imela obilico težav pri prvem dojenju. Ni me sram priznati, da sem bila tudi sama kdaj objokana, na koncu s potrpljenjem, izčrpana in slabe volje, a mi je vendarle uspelo dojiti prvorojenca dobri dve leti. Prvi meseci so lahko izjemno hudi in tudi jaz sem se ob številnih težavah pogosto, kot vi, spraševala, kaj neki je tako lepega. In vendarle je. Zdaj dojim drugega otroka, brez težav. Nikar ne obupajte. Žal je tako, da se učimo sproti, vsaka zase, hvala bogu pa se lahko obrnemo tudi na LLL.

LLL za mazanje bradavic svetuje čisti lanolin. Mnogim je pomagal. Jaz bi dodala še svojo izkušnjo: meni je bradavice obakrat pozdravil OGNJIČ! Ja, tista reč, ki odlično deluje na pordelo, razdraženo in ranjeno kožo (tudi na opekline med drugim, kjer je koža podobno prizadeta kot pri odrgninah). Učinek je bil super, po osmih urah sem bila že dokaj nared za dojenje) tako da sem uporabljala oboje. Dojko s krvavečo bradavico sva izpraznila zvečer, potem pa sem se po tuširanju namazala, ponoči, ko je bil manj lačen, dojila ves čas na eni strani, zjutraj pa spet na prizadeti. Potem pa sem jo spet namazala in pustila malce pri miru.

Ne bi rada delala reklame za kako posebno kremo, ampak v vsake primeru pazite, da bo čim bolj naravna, če boste segali po ognjičevi. V trgovinah je tega kar veliko, zato se ne prehitro zadovoljiti z vsako kremasto mešanico.

Upam, da bosta našla pravo rešitev. Verjamem, da se boste v prihodnjih tednih pozdravili, do takrat pa posebej pazite pri pristavljanju, da se vam ne bo ponavljalo.

Mojca

Draga Nat,
žal mi je, da imate težave pri dojenju. Močno se trudite in bijete hude bitke za dojenje, zato kljub temu, da imate negativna čustva ob dojenju pomislite, da otroku vsaj v tistih prvih tednih ali mesecih dajete najboljšo popotnico v življenje in tisto, kar je pri tem najpomembnejše: svojo materinsko ljubezen.

Tudi sama sem imela hude težave z dojenjem pri mojem prvem sinu, ki sva jih z velikim trudom in odrekanjem preživela, a občutki krivde in občutki, da sem nesposobna mama so ostali v meni za vedno. Kljub temu, da sem moja naslednja dva otroka dojila, tudi s težavami, se občutkov in čustev od prvega sina še vedno dobro spomnim. In morda zato lahko dobro razumem, kaj je morala prestati vsaka mamica, preden je rekla “ne morem več”.

Verjamem, da vam je težko, ko z dojenjem ocenjujete kakovost svojega materinstva. Ampak sam opažam tudi, da drugi ljudje okoli nas ne ocenjujejo le kakovosti našega materinstva z ne/dojenjem ampak tudi z nočnim spanjem, primerno odejico v vozičku, časom, kdaj začnemo dodajati gosto hrano,… Nobeni skrbni materi se ni potrebno za nič opravičevati, zato vam bom najprej odgovorila na vaše zadnje vprašanje. Zagotovo niste slaba mati, če otroku dodajate prilagojeno mleko. Pravzaprav ste zato boljša mati, ker ste le tako prepričani, da ste naredili res vse za dobro svojega otroka. Ampak – se pa še dobro spomnim občutkov, ki so mene samo prevevali, ko sem svojemu prvemu sinu v solzah ponudila stekleničko, zato vem, da s temi občutki ni možno tako enostavno in na hitro opraviti. In karkoli bom napisala, bo tako izpadlo plehko. A temu ni tako.

Najprej bi vas prosila, da preberete naslednje (že napisane) članke:
– Boleče bradavice:
– Relaktacija:
– Odstavljanje od stekleničke:
– Kako se tvori materino mleko:

S tem, da sem vas napotila na članke nikakor ne zmanjšujem vaše težave ali vas na hitro odpravljam, da ne bo pomote! O teh tematikah sem na tem forumu že večkrat pisala in ker je že vse napisano, najprej mamice usmerim na članke, nato pa odgovarjam na naslednja vprašanja, ki se vam porajajo ob branju in novih poskusih. Povezave navajam zato, ker bi bili vsi članki skupaj predolgi in zelo neprimerni za branje v enem samem okencu tukaj na forumu.

Nato bi vas prosila, da pokličete katero od svetovalk za dojenje v vaši bližini in se temeljito pogovorite ali pa se ponovno oglasite tukaj. Bo šlo?

Karmen hvala, Moyca vam tudi.

Imam še vprašanja:
– Ali je lahko v eni dojki več mleka kot v drugi, če ga na eni strani večkrat dojim?
– Ali je možno, da sem dobila kakšno bakterijsko vnetje bradavice. Boli me namreč samo ena stran, tudi ko se ne dojiva, na pogled je belkasto z rdečimi pikicami, ta del pa se je že odluščil in je sedaj rana. Sinko je zaradi vedno vnete ritke dobil Canasten.
– Ko se nekaj časa doji se kar naenkrat začne zvijati, suvati in cukati z glavico, stokati, … Sumim, da je takrat mleka malo in da ne teče več lepo. Ko ga dam na drugo stran je vse ok, dokler ne ponovi. Potem mu dam še Aptamil. Menite, da je takrat mleka res manj in naj ga prestavim ali naj vztrajam na isti strani.

Nat

Draga Nat!

1. Da, lahko je v eni dojki večja mlečna proizvodnja (pozor, nisem napisala več mleka!!! – ker mleko se tvori predvsem sproti), če je otrok na tej strani več dojen. Pravzaprav veliko mamic opaža, da si dojenčki radi izberejo priljubljeno stran za dojenje. Če se dojenček doji več na eni strani, enostavno psokrbite zato, da se bo nekaj dni vedno začel dojiti na tisti strani, ki mu ni tako všeč.

2. Da, kar opisujete je verjetno res gljivično vnetje. Še posebej, ker je vnetje imel tudi dojenček, je kaj možno, da se je preneslo tudi na vas.

Dolgotrajna bolečina v bradavicah v prvih tednih ali bolečina, ki se pojavi nenadoma (po tednih in mesecih dojenja brez vseh bolečin) ima lahko vzrok v gljivični infekciji. Simptomi so naslednji:
– boleče, pekoče bradavice, ki so lahko rdeče, rožnate, se svetijo, luskasta koža, izpuščaj, majhni mehurčki
– razpokane bradavice
– močna, zabdajoča bolečina v dojkah med podoji
– globoka bolečina v dojkah

Če je dojenček pred kratkim imel glivično vnetje, če ste vi ali dojenček pred kratkim uživali antibiotike, če imate poškodovane, razpokane bradavice, če ste imeli pred kratkim vaginalno infekcijo, če jemljete kontracepcijske tablete ali steroidna zdravila (npr. za astmo), je tveganje za pojav gljivic precej zvišano.

Zdravljenje gljivic je dolgotrajno in ni vedno uspešno. Pomembno je, da se zdravita oba, mati in dojenček, saj se gljivice hitro prenašajo. Pomembno je tudi, da ne uporabljate sintetičnih nedrčkov ali plastificiranih pleničk (pri dojenčku, če ima plenični izpuščaj) ter blazinic za dojenje. Gljivice imajo namreč idealno okolje za razvoj v temnih, vlažnih in toplih prostorih.

Pomembno je, da se oglasite pri svojem zdravniku ali otrokovem pediatru. Če bo presodil, da gre za gljivice, vam bo predpisal zdravila, ponavadi oralni gel Daktarin. Zdravilo namažite na svoje bradavice in obenem tudi v otrokova usteca (zato mora biti gel oralni). Kljub temu, da bodo simptomi po uporabi zdravila kaj hitro minili, je pomembno, da mažete še vsaj en teden (še bolje dva) več, ker so gljivice zelo trdovratne in se rade pojavijo ponovno.

Ob začetku terapije z zdravilom se simptomi lahko za nekaj dni celo poslabšajo. Dojenčku ponudite pogoste podoje, a za krajši čas, začnite na tisti strani, ki je manj boleča. Po podoju osušite bradavice in jih pustite nekaj časa na zraku.

Če ima vaš dojenček dudo in dobiva dodatek po steklenički, morate vse prekuhavati najmanj 20 minut, vsak dan in jih tedensko menjajte z novimi!
Če uporabljate prsno črpalko, prav tako dobro sterilizirajte vse dele, ki pridejo v stik z mlekom. Če imate gljivično infekcijo in mleko črpate, priporočamo, da otroka s svežim mlekom lahko nahranite (protibakterijske snovi v mleku bodo poskrbele za zaščito), toda tega mleka nikar ne zamrzujte za kasnejšo uporabo (zamrzovanje gljivic ne uniči). Vse igračke, ki jih otrok nosi v usta operite z milnico in z vročo vodo. če se lahko sterilizirajo, toliko bolje. Če otrok sesa palček ali rokice, jih prav tako namažite z Daktarinom. V vroči vodi (95°C) dobro operite vse svoje nedrčke, spalne srajce, pižame, spodnje majice in vsa druga oblačila, tudi otrokova, ki prihajajo v stik z infekcijo. Posušite v sušilniku na zelo vročem programu ali na soncu.

Domača zdravila za gljivične infekcije so: preventivna dieta brez sladkorja in kvašenih živil, mazanje dojk z mešanico iz vode in kisa (1 žlička kisa na skodelico vode) po vsakem dojenju. Za mazanje uporabite kroglice iz vate, ki jih po vsaki uporabi zavržete in dnevno svežo mešanico kisa in vode. Nekateri zdravniki priporočajo tudi mazanje z LCA jogurtom in uvedbo tega jogurta v materino prehrano (40 milijonov enot LCA dnevno).

Domača zdravila so lahko zelo učinkovita, toda ne morejo nadomestiti zdravniške terapije, lahko se uporabljajo vzporedno.

Zelo bodite pozorni na higeno rok, še posebej po menjavi pleničk. Če uporabljate pleničke in blazinice za dojenje iz blaga, se lahko ob nepravilnem pranju (temp. nižji od 95°C), gljivice prenašajo med pranjem.

3. Kreganje med podojem?

Glede na tudi že prej opisano, predvidevam, da gre pri vas za t.i. sesalno zmedo. Dojenček. ki sesa po cuclju dodatno mleko iz stekleničke se pri dojenju, ko mleko ne teče dovolj hitro zelo radi kregajo. Pomembno je, da dodatek dodajate po Aventovi steklenički in s cucljem, ki ima eno samo, najmanjšo luknjico. Le tako se bo moral dojenček tudi pri steklenički močno potruditi, da bo mleko iz stekleničke dobil in da ne bo teklo kar samo. Tehnično je sesanje po steklenički precej drugačno, kot molzenje dojke. Pri tem delujejo popolnoma druge mišice otrokovih ust in prav zato v prvih tednih ne priporočamo uporabo cucljev, dud in dodajanje po steklenički. Poskusite dodajati prilagojeno mleko z mehko žličko ali iz kozarčka. Je res precej počasneje, toda z dolgoročno boljšimi izzidi. Če dojenček potrebuje dudo, jo za nekaj dni nadomestite s svojim prstom, kazalcem. Na ta način otroka lahko tudi učite bolj rpavilnega sesanja. Otroku ponudite svoj čist kazalec v sesanje tako, da greste s prstom globoko v otrokova usteca (le toliko, da se mu ne dviguje) in rptiskajte navzdol na jeziček. Ko bo poskušal potegniti, ga počasi izvlečite ven iz ustec, a ne popolnoma. Otrok se bo tako postopoma privajal mehki, trdni a prožni in voljni koži (podobni čvrsti bradavici) in z hlastanjem za sesanjem (ko prst počasi vlečete ven) uril prave mišice, ki jih potrebuje za sesanje.

Zelo pomembno je tudi pravilno pristavljanje. Pazite, da bo dojenček zagrabil kar največji del bradavičnega kolobarja in da bo imel bradavico globoko v ustecih. Glavico mora imeti naravnost proti dojki, ne sme biti obrnjena proti otrokovim ramenom. Podnevi tudi poskrbite za dojenje v mirnem, tihem kotičku, gnezdite – s čimmanj zunanje stimulacije.

Mleka ne zmanjka, saj se tvori sproti. Dojenčka pomirite s podiranjem kupčka, zibanjem, nošnjo, sesanjem prsta ali dude ali mu ponudite drugo stran prsi, tako da ga bo nov tok mleka spodbudil k aktivnejšemu sesanju. Seveda lahko pri enem podoju tudi večkrat zamenjate strani, z več sesanja bodo dojke vsakič bolj stimulirane in se bo tvorilo še več mleka.

Rada bi odstavila otroka, ki se doji preko vseh otroških in materinskih mej (ponoči 5 podojev, podenvi 10, stara je 16 mes). Ker sem poskusila že vse možne načine in prebrala že vse vaše mejle z razširitvami v neskončnost linkov in problem v praksi ni rešljiv, vam pišem. S čim naj si namažem dojke, da se ji bo dojenje na ta način uprlo? Ali obstaja neka naravna snov, ki je otroku odvratna a zdravju neškodljiva? Kaj menijo psihologi na tako odstavljanje. Povdarjam, da vse ostalo ni delovalo na lep način, deklica se histerično joka v kolikor ji dojenje na kakršen koli način od opisanih na tem forumu ni omogočeno…

hvala.
Irena

Pozdravljeni, irena I!

Vaša deklica je stara 16m in se doji večkrat podnevi ter zelo pogosto ponoči. Je bila morda deklica kaj bolna, cepljena, se je kaj večjega spremenilo v vaši družini, je morda povečala nočno dojenje, ker ste morali v službo oz. ste vi ali partner veliko več odsotni? Nekateri malčki na ta način umirjajo bolj stresne situacije.

Ji lahko nudite več drugačne pozornosti? Npr. več zamotenja, več igre, malico, na način da ste vedno korak pred njo?

Mamice poročajo o najrazličnejših načinih odstavljanja malčkov. Če prav razumem, ste tole že brali? Ne želim vas zasuti z novimi povezavami, a te spodaj morda pridejo prav, če jih že niste našli, ker gre za podobne situacije. Izkušnje z dojenjem po prvem letu & odstavljanje od dojenja:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979433 (1,5-2 leti, izkušnje mamic)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4737467 (15m-28m, izkušnje mamic)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1985633,1985663#msg-1985663 (15m, mali odvisnik)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4737467 (15m, ne morem več)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6386823 (14m, odvisna od dojenja, intenzivna malčica)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5748419 (14m, zjutraj in zvečer, rada bi nehala)

Glede mazanja dojk – nekatere matere so mazale s čim nekoliko bolj kislim (npr. jabolčni kis ali limonov sok) ali grenkim (grenivkin sok, žajbelj), osebnih izkušenj s tem nimam, je pa treba zelo paziti, saj so grenke stvari v naravi pogosto prav tiste, ki so tudi toksične, strupene snovi v rastlinah so npr. pogosto prav te, ki so grenke. Nekatere malčke taki ukrepi celo nič ne zmotijo, ena mamica je rekla, da je njen otrok malo popljuval, pa se dojil naprej. Torej ni nujno, da bi se mu zaradi mazanja uprlo.

Pomembno je, da ohranimo tudi ob odstavljanju vzdušje zaupanja z otrokom, otrok mora ohranjati občutek, da ga imamo radi, čeprav se ne doji. Če pozornost otroku nadomestite na druge načine, torej ga umirjate, tolažite drugače, ga ne pustite samega, potem bo za otroka to morda vseeno frustrirajoče, toda vedel bo, da ste z njim in da se na vas lahko zanese, tudi ko ni vse tako, kot si sam želi. Kadar je otrok vsaj malo pripravljen na odstavljanje, sprejme laže, kadar pa še ni pripravljen, je frustracija večja. Kadar je otrok v osebnih stiskah, npr. ko gre v varstvo, ko gre mati v službo, ko se družina seli, ko so drugačne družinske spremembe ali krize, tedaj je odstavljanje od dojenja zanj veliko bolj stresno in lahko za tem žaluje. Negativnih psiholoških posledic dolgoročno ne bo imela, če bo vedela, da vam lahko zaupa in da jo imate radi kljub temu, torej da ima vso pozornost, ki jo potrebuje, ne samo od matere, temveč od vseh najbližjih. Bo pa morda nekaj časa otrebovala dvakrat ali trikrat več vaše pozornosti, če je med zelo čustvenimi in bolj občutljivimi malčki.

Deklica se močno joka, če uporabite katerokoli od teh metod, če prav razumem? Odstavljanje z ljubeznijo: http://med.over.net/forum5/read.php?94,1978884,1978888#msg-1978888