Si me nasmeju, ko sem te brala. Kar sam v plesno šolo…zakaj pa ne? To pa res ni nič takega. Prijaviš se in greš. Na Brezje peš, je pa bosa. Sploh pa na Brezje. Potem pojdi raje na Jošta ali pa v hribe, boš mel več od tega. Vem, samo tako si dal primer, da se ti naučiti plesat ne da. Ni panike, čeprav je lepo znat plesat. Pa pojdi v ples salse ali sambe, sej ga imajo v Ljubljani. Tam niso po parih. Mi je padlo na pamet eno domače zdravilo za tvojo kožo na obrazu. Med. Navaden med. Ponoči se namežeš, pa bo. Vsak večer. Zjutraj boš limast, pa kaj pol. Boš videl, da deluje. Probaj.
Kaj ti čemo še svetovati. Kaj pa zmenkarije po telefonu? Si dober govorec? Zakaj bi ne probal iti slepo na randi? Samo upat si je treba, pa bo. Narediti prvi korak. Tega je lažje, kot zadnjega. Vem to prav dobro.

ojla!
Od kje si ti men našla Jošta? Včasih sem šel večkrat gor.Ne, ne da se mi nebi dalo naučit ampak res mi je nerodno. Koža… po desetih letih sem našel pred 10 dnevi prvo kremo ki ima res efekt. saj ne moreš da verjameš. Se samozavest poveča. Res. Samo težko je pa nadoknaditi zamujeno na področju socialnih stikov. Govorec? Odvisno od dneva. Včasih res blestim. Je vse pod mojo kontrolo. Seveda, v družbi, ki mi je poznana. Spet drugič pa sem rad tiho. Salsa? Pogledat bi enkrat šel.
lp

Jošt ja, je kaj narobej s sv. Joštom? Bralci ne vedo. To je majhen hrib pri Kranju. Podobno kot pri vas Šmarna gora, le da je ta višja.
Če krema pomaga imaš rešitev. Meni bo kmalu zamanjkalo nasvetov. In kdaj je ta veselica v vašem kraju? Kje pa to je? Mogoče uletim…
Uredu a ni?

ojla!
Tacen. Na Joštu sem bil že večkrat kot na Šmarni gori. Ha, se bova zavrtela. Gvišno ane. Ti si pa gorenjka torej.. Poznam, sem napol od tam…
lp

Torej bralke. V Tacen moramo iti na veselico. Vse je mogoče…

Priznam, da nisem brala vseh odgovorov, ker jih je toliko, zato se opravičujem, če bom koga ponovila.
Recimo, da se zmeniš z dekletom iz chata (ali pa od kje drugje). Kaj hudega se ti lahko zgodi na srečanju z njo?

ojla!!
Ne vem. Res pa je, da bi stalno premišljeval….v moj mozol gleda……
Tud jaz raje pogledam čist obraz.

sam ti pa res ne vem kam hodiš-u kšne porno beznice al kwa, al si tko napravlena da ti to govorijo! ? če bo tvoje fraze upušteval bo še res na gobec ven letel… tko da sokec bl u izi si ga uzam…

Femme? Komu ti to? Forim je čustvena inteligenca. Zakaj tak post? In komu?
Napravlena? A bi prosim lahko obrazložil/la tale tvoj post?
Boš Sokca čist prestrašila. Že tako ima probleme.
Ne, na forumu jo definitivno ne bo spoznal. To je samo navidezna resničnost. Razumete? Kdor koli lahko piše kar koli. Za zaslonom lahko sedi kdor koli in piše, da je ne vem kaj, v resnici pa to ni. Navidezeni kibernetični svet ni še nikogar osrečil.
Famme? Čakamo odgvor.
No. By the way. Bi morali vse prebrati. Sokec, obraz je samo 10% tvoje zunanje podobe. Pa ne boš zaradi 10% procentov obupal. Kje pa je 90% ostanka?
Pamet je boljša kot žamet. Dandanes je lahko vsakdo “lep”. Malo se posončaj, zrihtaj in na lov za deklico. Kaj naj ti pa svetujemo? Kozmetika je tako napredovala, da bodo tvoj problem rešili dermatologi, mi na forumu zagotovo ne. Torej?

hehe, vem
sam res tud jaz ne kapiram čist tega na kar se je femme obesil.
sem mislu, da si se zgubila, ko ni nobenega glasu od tebe…

Napisala bom nekaj, kar nisem imela namen napisat. Brali se bo prežvečeno.
Ljudje v svojem kratkem živlenju doživimo samo 10% vseh stvari, ki bi jih lahko. Samo 10% uporabljamo svojo možgansko kapaciteto. Slišimo samo 10% vse lepe glasbe, ki obstoji na svetu, vidimo samo desetino vsega lepega, okusimo samo desetino vse dobre hrane in spijemo samo desetino od vse pijače, ki obstoji na svetu. Živimo samo desetino vseh ljubezni, ki bi jih lahko in napišemo, povemo, izpovemo samo desetino vsega lepega, vseh besed, ki bi jih lahko.
Zato. Samo DESETINO resnično živimo.
Bi si želela, da ne JAZ pa ne TI ne bi okusil samo te desetine.
Živeti bi morali POLNO. 100%.
Kaj je en obraz v primerjavi s celim telesom? Desetina. Kaj so moje besede od vsega kar želim napisati? Desetina. Kaj so besede, ki jih želim povedati? Desetina. Razumete?
Bi si želela, da ne JAZ pa ne TI ne bi želel izkoristiti vsaj te desetine.
Mar ni škoda?
Življenje je prkratko. Prelepo. Živite polno, in ne desetine.
Mar ni kruta misel, da se človek zave, da prej umere, ne da bi izkusil vsaj desetine.
Sokec. Jaz se ne bom izgubila. Ko bom želela pisati, verjemi, da bom.
Druga stvar pa je, ali s tem pomagam. Ne vem.

sej zelo sočustvujem s tabo ampak sokec brez zamere – po svoje si celo komičen. zelo dober smisel za humor imaš in mislim, da bi ga ble punce zlo vesele, ker vidim, da se 1. znaš hecati na svoj račun 2. v kritičnih situacijah ohraniš svoj čut za humor
to sta dva velika plusa, zaradi katerih se mi sploh ne smiliš, ampak ga izkoristi sebi v prid. ni boljšega, kot cel večer na randiju uživat in se skupaj smejat, da te naslednji dan trebuh boli.
naj ti zaupam – moj mož me je osvojil prav zato, ker sem se mu prva dva meseca najinega poznanstva skoraj ves čas smejala (take je zganjal), nato sva postala bolj resna… in sedaj sva poročena. 🙂
ne vem ,kaj je narobe z vaško žurko? meni bi blo čist ok, samo družba bi mogla bit, pa bi blo

od vasi sem izoliran.
znance imam drugje. cel večer se smejat na randiju praviš…ne verjamem, da se to lahko zgodi.

zanimiva mnenja imaš. To o destinah je prekleto res. Ne upamo reskirati in smo raje v varnem območju svoje omejene desetine kot pa da bi pokukali malo ven. Tam je negotovost….
veš kaj je verjetno najhuje? da s tem postanemo in ostanemo zadovoljni. Jaz nisem. A pač samo kukam prek teh 10%
Enoličnost pravzaprav nam je po godu…
Povej mi mnene o temle: dva svetovnoznana psihologa imata dve popolnoma nasprotujoči si mnenji:

prvi: Pričakuj veliko, to boš dobil

drugi: pričakuj malo, presenečen boš nad tem kar boš dobil

kaj porečeš na to?
lp

Ko ravno sprašuješ… mnenj psihologov pač ne morem zanikati. Oba imata prav. Moje osebno mnenje pa je čisto drugačno. “Nikoli ničesar ne pričakuj, da ne boš razočaran. NIČESAR: Ker, če nič ne pričakuješ, boš lahko le prijetno PRESENEČEN, RAZOČARAN pa ne moreš biti, ker ničesar ne pričakuješ. Niti razočaranja.
Pa še nekaj o USODI.
Recimo, da nam je naše rojstvo namenilo tako stanje planetov, luninih men in še kaj, da nam je usoda tako kot geni določena že v naprej. Rodimo se z določeno barvo oči, las, določeno telesno konstitucijo, podedujemo bolezni, značaj, muhavost in še kaj. Recimo, da nam je to dano v biti od samega začetka življenja. Naše okolje, ljudje, izobrazba pa nas kalijo in izoblikujejo. Kje je potem dorečenost in USODA?
Zakaj bi spreminjali nekaj, kar je že v naprej določeno. To, da bomo zboleli, dobili določen poklic in partnerja je torej določeno že v naprej. Pa res? Recimo, da je tako. Zakaj potem ljudje pokvarijo še tisteih 10% svojih zmožnosti? Zakaj se obremenjujejo za nekaj, kar je že v naprej dorečeno?
Čemu ves strah pred dogodki v življenju, ki so že določeni, da se BODO in da se MORAJO zgoditi. Zakaj brezup, nora pričakovanja, ki niso mogoča?
Veš, ravno zato, jaz osebno ne pričakujem ne dobro ne slabo. Kar koli se bo zgodilo se bo, določeno mi je tako. Usoda? Mogoče. Splet dogodkov, okoliščin? Mogoče. Biti razočaran nad nekom, nad dogodki, nad ljudmi je samo posledica prevelikih PRIČAKOVANJ.
Ne pričakuj ničesar in zgodilo se ti bo.
Absurd. Ravno v upanju je človek daleč nad vsemi živečimi bitji. Upanje mu pomeni življenje, smisel, da lažje preživi. Nikoli ne obupaj, pa če so razmere še tako nemogoče. Zgodilo se ti bo samo dobro. Zato, ker se ti mora zgoditi.
Če bi ljudje živeli tako, kot bi živeli samo še en dan, bi živeli polno. Ozri se okrog sebe. Bolezni, vojne, zlo. Pa veš koliko hujših primerov je kot je tvoj? Zakaj potem obup, ki nevede nase kliče slabo in nesrečo?
Znano je, da pozitivne misli rode samo dobro. Ko bi gledal iz tega stališča na ljudi okrog sebe, bi razumeli. Vsi smo v biti dobri. Dobrota v nas je ali določena, ali pa ne. Že, če želimo biti dobri, smo. Torej? Vse ženske smo dobre. Vsi moški ste dobri. Pristopi k dekletu s tem stališčem pomeni,da se ti ne more zgoditi nič slabega, ker se ti enostavno ne SME. Za to poskrbi tvoje prepričanje o tem.
Pričakovanja so le slepilo. Vedno človek dobi to, kar si zasluži. Čim bolj hrepeni po dobrem, prej to dobi. Enostavno po tej logiki MORA.
Veš, dogodki niso to, kar so. Življenje ni to, kar je, ampak to, kar mi naredimo iz njega. Samo od tebe je odvisno kakšno bo. Ti si tisti. Pa usoda. Ta ti lahko samo pomaga. Nihče te v biti ne more spraviti v nesrečo, kot te tudi nihče ne more osrečiti. Srečo ali nesrečo nosimo v SEBI.
Mnenje psihologov ne zanikam. Oba imata prav. Če pričakuješ DOBRO, se zgodi. Odmisli slabo.
Včasih si želim, da bi ljudje obdržali v sebi tista naivna otroška čustva in logiko. Potem bi bilo vse enostavneje. Obdržati bi morali humor, otroško sproščenost, naivnost, brezkrbnost. Igrati bi se morali vse dneve. Nikoli bi ne smeli v biti odrasti, postati zamorjeni, zavrti, polni dvomov in skrbi. Potem bi bil svet lepši.

lepo te prosim, dej skolirej se! če sem jaz zaznala tvoje dobre lastnosti tukaj na netu, pa te sploh ne poznam, potem jih gotovo imaš še več, samo odkriti jih moraš in se sprijazniti s tem, da so dobre in NE slabe.
poglej tukaj, s svojimi posti si skoraj že Metko dobil za soplesalko. zakaj se ustaviš na pol poti? kaj je s tabo?
Če mene vprašaš, so punce čist zainteresirane zate, samo ti odpoveš.
Svetujem ti, da greš med ljudi (kamorkoli), kjer se boš pač najbolje počutil in opazuješ ljudi z namenom gledati njih in razmišljati, kakšni so oni, ne pa stalno premlevati, kako izgledaš, kako si mozoljast in kaj si drugi mislijo o tebi. pojdi ven in imej v sebi pozitivno energijo in odprtost za druge. ko prideš nazaj, pa poročaj, kako je bilo. prav?

Večini tvojih besed pritrjujem. Vsem ne morem. Vsak ima malenkost drugačno predstavo o dolčeni stvari. Ravno zato je svet lep, raznolik in zato zanimiv.
Prav imaš. Marsikdo bi bil vesel, če bi bil na mojem mestu. Morda ravno zato neprestano nekaj iščem in premlevam ,ker hočem nekaj več. Vsakdanje, privajene fraze zame niso le to. Občudujem vsakega človeka. Zanimiv pa mi je to, da v trenutkih, ko nastane kaos. Kjerkoli. Okolica običajno onemi, jaz pa se ravno takrat počutim koristnega. Takrat zelo dobro funkcioniram. Napraviti nekaj iz nič. Ohraniti mirno kri.. Verjetno me je življenje kljub pol tretjemu desetletju izklesalo neomajnega, ko letijo kopja.
Usojeno praviš… nek del že. Ampak, človek ne mora obstati ter čakati. Dati usodi prosto pot… Ne vedno. Jaz jo rad spreminjam. Včasih v detajlih, drugič v nerazumljivih dejanjih. A vedno se vračam v stare koloteke. Tam je varnost, tam so poznani. A ljudje odidejo, ostaja navidezno enako okolje.

Kaj je z mano? ne vem. Čeprav se vedno ni moč izogniti opazovanju ljudi kakšni so, tudi jaz ne vidim rad, da kdo govori o meni, kaj šele, da obrekuje.

Aha, še tole
Opažam, da sem vedno bolj samozadosten. Ne potrebujem ljudi, ki bi v kopicah okrog mene potrjevali moj ego. Še tistih nekaj kolegov, ki se niso odselili daleč proč ter, tistih, ki se ne počutijo priklenjene ne pogrešam več. Zakaj? Z nikomur se ne moreš resno pogovoriti. Od naših “pohajkovanj” nimam nič. Sicer sem dober poslušalec (baje). A ne pogrešam nekoga, ki ima za rdečo nit svoj avto, svoje kolo ter kero okepano beybo je kje videl. To je večinoma vse kar zna. Rad bi našel v njem ša druge lastnosti, a jih žal ne znam. Moj avto naprimer ga zanima le takrat, ko mi žarnica crkne. Njemu ne… Zaničevanje, ter postavljanje sebe v idealiziran položaj. Razumeš? Zopet drug profil, katerega ne potrebujem je zapravljivec po lokalih ter naodgovornež.

hja, kaj vem, poskusi čim manj misliti nase in čimveč na druge, morda bo bolje. mislim, da si preveč trmast, da NOČEŠ spremeniti svojega nesrečnega položaja. morda se motim. dokaži mi, da se ne.