bojim se pristopiti k dekletu
Tako tukaj kot v neki drugi temi omenjaš, da sta iskrenost in pogovarjanje temelj odnosa. Sedaj pa praviš da ni načina, kako to povedat na olepšan način in da je to bolje zamolčati. Ana pa edino dekle, s katero sem imel stike. Torej je taka situacija pušiona na celi črti?
Napisal sem, da mi je vse dol padlo v trenutku ko sem izvedel, da ona prihaja z drugega konca države. Torej še preden sem jo sploh videl, tako da ne morem reči če mi je bila všeč ali ne.
Res me zanima kaj bi napisala, svetovala 19-letniku v taki situaciji? Samo to me zanima.
Saj ti vseskozi pisem o tem.
Ne dejta se z ljudmi, ki ti niso vsec, samo zato ker drugega ne najdes. Pika. To je ponizujoce. In ce ze bi se odlocil, da bi ji to povedal, pac sprejmes odgovornost za izreceno na svoja ramena. Ce bi te dekle odje*alo, bi bila to cena za tvojo “iskrenost”. Sploh pa se mi zdi nesmiselno se vracat v preteklost in razresevat pretekle situacije. Ti nisi vec 19-letni mladenic, ampak 30-letni moski. Osredotoci se na sedanjost. Sprejmi dejstvo, da obstajajo stvari, na katere lahko vplivas (ti sam, tvoje odlocitve, tvoja avnanja, tvoja prepricanja) kot tudi obstajajo stvari, na katere nimas vpliva (vsi drugi).
Premlevanje kaj bi se zgodilo, ce bi takrat rekel/naredil B namesto P, je nesmiselno in ti samo jemlje enegijo. Rezultat ne mores sprmenito. Je kar je. Zivis tukaj in zdaj. Zbudi se.
“Se ne strinjam”: Pa v primeru, če on ne bi opazil? In v primeru če bi on opazil, toda ne bi iz sebe mogel spraviti niti besede?
Saj na zacetku res ni nic rekel. Ce iz sebe ne bi spravil nobene besede, pac ne bi. Komunikacija se ne bi zgodila in midva se ne bi spoznala. Enako ce tip ne bi opazil mojega zanimanja. Zivljenje gre dalje. Nic strasnega.
Kako pa si ti predstavljas komunikacijo? Samo s pogledi? Si pri teh letih na isti stopnji kot takrat? Ljudje se spreminjamo, nadgrajujemo, presegamo svoje sibkosti… kaj imas od tega da si tiho in molcis?
Pikačrta, poskusi bolj abstraktno razmišljat. Mi je jasno da je, kar je. Samo vprašam, kaj bi svetovala 19-letniku v taki situaciji?
Glede komunikacije, sedaj me sprašuješ kako si predstavljam le-to samo s pogledi, pred tem (pa tudi v sosednji temi) pa praviš da je pogovor temelj odnosov. Torej, kako naj bi njej dal vedeti kakšna je situacija? Kaj konkretno reči? Kaj naj bi naredil?
In če komunikacija med tabo in raznimi ljudmi nikoli ne bi stekla? Če dlje kot do sramežljivega spogledovanja ne bi prišlo?
Ne vem, kaj ti pomaga abstraktno razmisljanje. Filozofirava lahko do onemoglosti, pomembni so konkretni koraki. Ti pripeljejo cloveka od tocke A do tocke B.
Saj niso vsi ljudje sramezljivi. Nekoc bo pa ja en stegnil jezik, se pohecal. Saj tudi ti nisi vedno sramezljiv ali pac? V kaki situaciji si bolj sproscen in lazje spregovoris. Ce bi imela jaz take velike probleme s komunikacijo, bi se zagotovo vpisala v solo retorike ali kaj podobnega, kjer bi se naucila izrazanja misli. Ne mores se obesat na to, da si sramezljiv ze 15 let recimo. Razlog da si kot 19-letnik zablokiral ne more biti enak temu, da zablokiras kot 30-letnik. Vmes si studiral, se osamosvojil, se cesa samoiniciativno lotil.
Predstavljaj si, da je punca bolj zgovorna od tebe, da ona nacne pogovor. Pa gresta na zmenek, kjer spet ona vec govori. Pa se ujameta in pristaneta v vezi. Prej ko slej bo treba izrazit svoja stalisca. Pa pridejo problemi v vezi pa nesoglasja in neskladje pricakovanj in realnosti, pa je spet treba odpret usta. Ce hoces imet enakopraven odnos, se je treba pogovarjat 🙂 se mar ne strinjas?
Kar se tiste situacije tice, 17-letnica vs. 19-letnica. Zakaj bis e sploh zapel za to, kaksna je situacija pri tebi? Zakak sploh nacenjat neke negativisticne teme? Ker podzavestno pricakujes, da te bo nekdo drug potrdil, da si okej. To moras razdelat sam pri sebi. Najt nekaj kar te bo razveseljevalo in zaradi cesar se ti bo dvignila samozavest. Potem ne bos nenehno preverjal pri drugih, ali jim je tvoja “cudaskost” okej ali ni. Osredotocis se na lepo, na to, kar te zanima. Ok, bejba je bila z drugega konca drzave, ni bila po tvojem okusu, dajmo pogledat, kdo sploh je, kaj jo zanima, v cem uziva itd. Pac cloveka zacnes spoznavat. Ne obstaja clovek, li bo zadovoljil vsa tvoja pricakovanja. Ta 17-letnica se je takrat verjetno cist nic obremenjevala z geografsko oddaljenostjo. In verjetno z marsicem drugim tudi ne. Ti si si pa to spoznavanje in zmenkarije vzel zelo zares. Premlel vsako njeno besedo pa svojo… zivljenje po mojem mnenju ni stvar analiziranja, ampak dozivetja.