Nujno bi se rad kam obrnila po pomoč, ampak se ne upam več.
Že dva psihatra so mi rekli, da naj pozabim na to in naj mirno živim naprej. hoteli so mi prepisati blago antidepresivo, da lažje pozabim na to. Pa ne morem, vsak dan me muči, moti moj odnos do hčerke (je nekako ne prinesem, starejša ko je, huje je) čeprav jo imam zelo rada, sina (njega imam pa kar preveč rada) in moža (njega bi imela kar naprej ob sebi in mu skoz težim).
Rada bi to stvar vrgla iz moje glave, pozabila na to in lepo naprej živela, še preden se rodi 3 otrok.
Pa se bojim iti k komurkoli, niti pogovoriti se nočem več o tem. Saj mož ima tega že vrh glave. Zato sem raje tiha.
Vsaj pišem še lahko, se ne upam komurkoli v oči gledati in mu to povedati. Se preveč bojim, da bodo v meni videli umazano, lahko punco, ki jo ni vredno pogledati.

Morda boš zbrala dovolj moči in lahko poklicala naše Združenje, kjer bomo po telefonu lažje podelili mnenja s teboj in morebiti bo to vplivalo na tvojo odličitev, da si boš poiskala oporo pri nas.
Tel.: 0802880, telefon je brezplačen, nimamo ISDN.

Zdravo!
Jaz vam tudi priporočam, da pokličete na ta telefon, ki vam ga je dala tista gospa, ki vam je odgovorila. Jaz sem prepričana , da vas ne bodo imeli za takšno kot mislite. Držim pesti za vas, da vam bo uspelo!!!!!

Zdravo!
Jaz vam tudi priporočam, da pokličete tisti telefon, ki vam ga je dala Katjuša. Sicer sama nimam takih izkušenj, vem pa, da vam bodo pomagali. In ne bojte se, da vas bodo imeli za takšno kot pravite.Jaz držim pesti za vas!!!!!
lp