Pozdravljene!

Redko zaidem na tale forum, ga raje nekako obidem. Ko pa sama vidim vse najhuje, ko se sekiram za nepomembne reči, ga pa vendarle rada odprem, potem pa zaprem vedno objokana.

Šele tu gor se zavedam, da sem neumna, da se sekiram za službo, pa za denar, pa za tisoč nepomembnih stvari, vaše zgodbe pa me streznejo. Imam največjo srečo v življenju….imam zdravo, pridno lepo osem letnico, s katero se imava zelo radi.

Žalostno je, da me šele vaše zgodbe zbudijo, da se šele takrat zavedam kaj v življenju nekaj pomeni, da je potrebno živeti vsak trenutek…ne jutri, temveč zdaj.

Sem ženska, ki hoče imeti vse tipitop, služba, dom, kariera, izobrazba…. večkrat sem čustveno čisto na psu.
Sem včeraj zaromala na tale forum, po dolgem času.

Moram pa reči, da ste mamice, ki ste izgubile svoje otročke, največje in najmočnejše ženske na svetu. Vsa čast vam! Sem vam pa hvaležna, pa ne narobe razumeti, ampak resnično ste me “spravile k pameti”, da vem, da je potrebno užiti vsak trenutek s svojim otrokom, da je otrok svetinja…

tako, je, materjalno te po smrti otroka ne zenima več toliko kot prej in pomembne postanejo drobne stvari in lepi trenutki.
Lepo, da se zavedaš, kaj je pomembno, pa čeprav s pomočjo žalostnih zgodb.Uživaj s svojo punčko, čas otroštva prehitro mine in žal ti bo za vsak izgubljen trenutek, izgubljen nasmeh in izgubljen jok……..otroci prehitro odrasejo in potem gredo svojo pot, tega ne pozabi.

lp
škratek

Res je kot si napisala.
Tudi jaz sem šla pred smrtjo moje hčere večkrat na ta forum da sem videla kako srečo imam, ko sem imela še dva zdrava otroka. Od smrti moje 5 letne hčere pa ne zahajam prav pogosto na ta forum, ker je večino otrok staršem na tem forumu umrlo ko še niti shodili niso, niso spregovorili prve besede, hodili v vrtec, se smejali,…
Imam še enega otroka zaradi katerega moram živeti. Mi je pa sedaj precej vseeno za materialne dobrine. V službi se potrudim kolikor morem ker brez nje, bi šlo doma pomojem samo navzdol.

Draga neimenovana,žal mi je za tvojo hčerkico.Pošiljam ti en topel objem in želim ti dosti moči še naprej.Lp

Največja srečnica, hvala za napisano!!! Iz srca!!!

Neimenovana2 – moje iskreno sožalje! Kljub temu, da je večina staršev, ki se najdemo tu, izgubila otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu, je vsaka izguba otroka najbolj boleča izkušnja, ki jo človek doživi.

Hvala vsem, ki se tu srečujemo s podobno bolečino, s podobnimi spomini!