BIVŠI JE SINA TOŽIL ZA PREŽIVNINO
To je najpomembnejše pač zate. Po tvojem bi morala napisat sin nima za preživetje, če ne dobi preživnine, ker imam jaz samo za eno polovico njegovih stroškov? Ti se pa res znaš zapeti v nepomembne bedarije in ni čudno potem …
Vsak sodnik in sodnica bi v takih pogojih ukinil-a preživnino, ker ni nobene pravne podlage zanjo. In noben je ne bi, če obstaja pravna podlaga zanjo. Kaj ti ni jasno?[/quote]
Ampak res. Nikamor ne prideš, če samo prežiš, kje bi kaj našel, da bi nekoga popljuval. “Nimava za preživetje” lahko pomeni recimo: a) prej sem se šlepala na razkošno sinovo preživnino, da mi ni bilo treba delat ali b) prej je skromna preživnina pokrila vsaj majhen del sinovih potreb, pa še tako sva živela v pomanjkanju, zdaj, ko jaz pokrivam vse njegove stroške, mi ne ostane več niti za elektriko in za kruh. Torej ONADVA nimata za preživetje. Kaj je v tem spornega?
Če ne moreš z vso gotovostjo trditi, da veš, kaj je nekdo mislil, mu nimaš nobene pravice pripisovati nečesa, kar ti hočeš, da je mislil. Samo svoje ozko obzorje in nestrpnost kažeš.
Predvidevam, da ima sin status dijaka kot oseba, ki je vključena v izobraževanje odraslih, pri čemer, kot vidimo, vseeno ne opravlja redno svojih obveznosti, kar je pa nujen pogoj za preživnino. Pri polnoletnih ljudeh preživljanje enostavno ni tako samoumevno kot pri mladoletnih.
Mimogrede, tudi študent, ki ponavlja letnik, ima status in vse pravice kot reden študent, ni nujno, da bo dobil preživnino. Kaj potem šele nekdo, ki že četrto leto paca četrti letnik srednje šole.
Kako pa veš, kolikšen delež stroškov pokriva oče s preživnino? Kako veš, da se on v obratni situaciji tudi ne bi naslanjal na preživnino?
Recimo, da se gremo res minimalne stroške. Oče daje preživnine 100, mama prispeva 157,40 (skupaj je to cenzus za DSP za prvega otroka, ki ima status dijaka). Ta preživnina JE pogoj za preživetje. ampak očitno bi se tudi oče naslanjal na preživnino, če za otroka ne more prispevat normalnega zneska, ki bi pokrivala vsaj pol stroškov otroka, a ne?
Tu se pa ne strinjam ravno. Ta trend je značilen zgolj pri nas in še to zgolj od osamosvojitve dalje, da mora vsakdo imet svojo službo in denar, ter da samo to šteje in je nekaj vredno, drugega pa nič.
V Nemčiji recimo je še vedno nekaj povsem normalnega, da je žena ali pa tudi mož, (čeprav redkeje)doma in skrbi za otroke, pri nas je pa to nekaj najhujšega in obsojajočega. Torej po tvojem Mick, ženska mati, ki je bila gospodinja, je po razvezi neodgovorna, ker je vezana na preživnino, običajno celo preživnino zase, ne le za otroka?
Naj ti omenim, ne bom zdaj iskal, lahko sam poiščeš, v Ameriki je delo gospodinje ovrednoteno in določeno, gre pa za precej visok znesek, tudi če ne dobi plačila, se pa to upošteva ob razvezi..
Je pa v tem primeru, glede na to, da smo že nekateri omenili zapise avtorice iz drugih forumov, o izvršbah, o vedeževalcih in verjeno sploh ni vsega povedala, popolnoma jasno, da gre za resnično neodgovornost matere in očitno popolnoma zavoženega sina.
Morska deklica sin ni dokončal šole ima pa ša status dijaka. Če vama je tako težko, bi pa šel delat preko študentskega servisa, ne pa, da ga ujčkaš. Pri nas je kar nekaj dijakov, ki so jih starši tako spravili v red in so po tem, ko so videli kako se dela, rajši končali šolo. Lahko pa gre tudi delat v proizvodnjo in ti pomaga z denarjem. Mislim, da je njegov oče kar prav naredil. Sicer pa je fant polnoleten in naj poje kaj si je skuhal s svojo lenobo.
Lahko obračamo kakor hočemo. Sodnik je odločil, da mu PREŽIVNINA NE PRIPADA VEČ!
Sedaj pa ubogo samohranilko zagovarjajte kolikor hočete. Jaz samo trdim, in to vedno sem in vedno bom, da taka oseba nikakor ni primerna za skrbnika. Rezultati na otroku so pa tudi vidni, če tudi ene boge srednje šole ni skupaj spravil.
Jalur. O tem kar pišeš ne vemo v resnici nič.
Vemo pa-to je dokazano, da je največji problem otrok v “enostarševskih” družina socialno, materialno stanje. Iz raziskav vemo tudi, da je za otroke celo bolje, da nimajo stikov z drugim staršem. Seveda to samooklicanim samohranilkam ni prav, ker nimajo časa zase in za afne guncat.
In Jalur. Ti govoriš o svojem primeru, ki je pač samo tvoj. Ne moreš kar tujih problemov preslikati na svojo situacijo.
Saj se očitno vsi strinjamo v tem primeru o odločitvi sodnika in avtorica je kar poniknila.
Ne strinjam se pa s tem na splošno Mick, ravno zaradi tega, ker je ljudem prišlo v glavo, da je vredno le to kar je plačano z denarjem, ostalo pa nič. Večina novodobnih ločenk je ločena in podivjala ravno na podlagi tega, ker dobiva plačo za neko službo, kjer je potreben nek papir, ne pa tudi znaje in ne strašno delo in sposobnost zanj., In zraven teag dela – službe ni sposobna ne odgovornosti, ne materinstva, ničesar ne zna okoli otrok, življenskih obveznosti ali gospodinjstva in se trkajo po prsih, kako so pametne, samostojne, samozadostne, vsestranske in ne vem kake še.
Z druge strani imamo pa še vedno ženske, ki bistveno več naredijo kot ta v službi, ampak njihovo delo ni vredno nič, ker zanj ne dobi denarja, vredno pa je recimo delo neke varuške, ki dobi pošteno plačilo v denarju, pa ne dosega ne po obširnosti, ne kvaliteti in pristnosti tega kar stori vsakodnevno ta mati.
Je razumljivo, da je denar potreben in sicer za življenje, ne zaradi denarja samega in tega kot vrednosti in vrednote . In da je nekomu denar, skupaj s službo bistvo življenja in edino vredno, je pa zelo omejeno razmišljanje, da ne rečem bolno.
In res se čudim ljudem, ko še vedno slišim in beremn v sosednjem forumu prepričanje o življenju na tuj račun. Ko pa bi pogledal te primere, bi pa videl, da tista, ki je označena, da živi na tuj račun, naredi nekajkrat toliko, kot ta, ki za svoje delo domov prinese denar, prav tako zna bit odgovornost in zdravo razmišljanje med njima kot noč in dan, v prid seveda tej brez prejemanja denarja za svoje delo.
Moj bivši otroke bolj redko vidi. Če pri njem kaj ušpičijo je njegov prispevek h vzgoji ta, da jih takoj pelje domov. Meni pa sporoči, kako “imam jaz nevzgojenega svojega otroka” . Ja, ker on je pa svoje vzorno vzgojil. Seveda se pridno hvali z dosežki otrok, za neuspehe sem pa jaz kriva. Pa ni važno, ali je otrok star (bil) 5 let, 8, 10, 12,… predvidevam, da vnaprej ne bo nič drugače. In predvidevam, da bo še naprej on zaslužen za uspehe in jaz za neuspehe. Ampak jaz se vsaj trudim bit mama in ata skupaj, njemu pa je vse odveč.
Otroci bodo preživeli brez njega. In jaz prevzemam odgovornost za vse, kar on ni njemu podobni mislijo, da sem ali še bom zasrala. Nisem popolna, sem pa bistveno boljši starš, kot je on.
In sedaj me linčaj, ko bom napisala, da bi mi v avgustu 330 € preživnine prišlo še kako prav, ko moram za tri otroke kupiti šolske potrebščine.
Od nečesa je treba živeti. In če primerjamo tiste ženske, ki delamo v službi za denar (ne bom o zahtevnosti dela ali sposobnostih posameznih, ker ne vem v čem je pri tem razlika med ločenkami ali poročenimi) in tistimi, ki delajo zastonj, bi rekla, da je razlika le v tem, da drugim ne plačuje uradni delodajalec ampak nekdo drug. Mogoče jo vzdržuje partner? Ali živi od svoje srčne dobrote? Seveda je po mnenju množice tudi taka ženska popolna, pridna, srčna,… le dokler se slučajno ne loči. Potem postane socialka, po kateri vsi pljuvate.
Bistveno boljši starš? Otroci bodo preživeli brez njega…Pa saj si mu ti odvzela starševstvo in otroke…
Če je letelo name, jaz te ne bom nič linčal :)), tudi sam bi bil zadovoljen, če bi za sina dobil nakazano v celoti tisto sodno določeno preživnino…
Večini novodobnih ločenk sploh ne bi bilo treba podivjat, če bi nesposobni slovenski ločenci zaslužili dovolj za dostojno preživljanje cele družine, modrival. No, take šovinistične izpade nekdo od moderatorjev pridno dovoljuje tukaj gor.
Drugače pa, če se vrnemo k morski deklici. Ločena je sedem let, torej je sin prva tri leta srednje šole delal, ko sta bila starša že ločena, ko je pa postal polnoleten, se je odločil, da ga je ločitev tako prizadela, da se mu za dokončanje šole gladko žvižga.
Ena od starševskih dolžnosti je tudi, da smo strogi in neusmiljeni, ko je to treba. Tale sin je rabil lekcijo, pa je tudi zdaj po mojem ni dobil, ker bo že mamica poskrbela tako za njegovo žepnino, izpite kot za tiste sodne stroške.
No, ko nekdo že trka na pomembna dejstva: morskadeklica bi imela dovolj denarja – če ji seveda lahko verjamemo, kar je napisala o tej plati – če bi z bivšim končno razdelila premoženje in ne bi ona odplačevala vseh skupnih kreditov.
Mick in vsi ostali,
nisem poniknila, berem vaše poste, ampak se mi ne zdi vredno komentirat te bedarije, ko vidim, kaj je nastalo tu gor iz enega samega vprašanja.
Samo v info, jaz se ne naslanjam na “razkošno” preživnino, ki znaša celih 150€, sem redno zaposlena, imela bi celo solidno plačo, če mi je ne bi požrli krediti in izterjave za poroštva bivšemu možu še iz časa zakona. Delam tudi poleg službe, sin je delal do pred kakim mesecem preko študenta, da si je lahko kupil obleko in obutev, pa so mu rekli, da ni več toliko dela in ga ne rabijo več. Sedaj si išče drugo službo. Delo preko študenta je tudi pripomoglo k sodnikovi odločitvi.
Ker pa sem hotela čimveč dolgov bivšega poplačat, sem dovolila, da mi tržejo tudi izpod zakonsko dovoljene meje, sama sem si pač kriva, tu pa imate prav. Kaj pa sem se poročila z napačnim in še otroka sem zaj… s takim očetom, to je pa res.
Če vas še kaj zanima, samo vprašajte, da boste lažje sodili.
Histerija na kubik,
sinove težave so se začele res tri leta po ločitvi, ko ga je oče dobesedno odrezal, pa ne mislim v materialnem smislu, to mi je pomembno samo toliko, da lahko preživim, drugače pa nisem materialist. Če bi bila, bi se mi sedaj poznalo v pozitivnem smislu.
No od takrat naprej, moj bivši ni hotel imeti več stikov s sinom, sin je prišel domov jokat, da ga tati noče več, da ga je poznal, samo dokler mu je prišel prav….itditd. kar je žal tudi res. Ko ga je srečal na cesti , se je obrnil stran, da ne bi pozdravil lastnega otroka. pa živimo v isti ulici.
No, takrat so se začele sinove težave, jaz se lahko še tako trudim, otroku manjka oče, to je dejstvo.
čeprav ni bil nikoli zgleden oče, ampak je vseeno bil, do takrat. Od takrat je šlo pri sinu naglo navzdol. Seveda pa moj bivši trdi, da sem vsega kriva jaz. Itak, kdo pa drug.
Kot je napisala Jalur, vem, da nisem brez napak, še zdaleč, se pa trudim, kolikor najboljše zmorem.
No, pa začnite.
Miki prav imaš, ne moremo tujih problemov preslikat na svojo situacijo. Ampak tudi ti jih ne moreš. Ne vemo zakaj je v resnici razpadel tvoj zakon, ampak ti pa tudi nehaj trobiti, da smo jaz, Jalur ali pa še katera tu gor, razdrle zakon in otrokom odvzeli družino. Tega nismo storile me, ampak naši neodgovorni bivši.
Razpočiš se lahko, ampak vso pravico imamo od bivših pričakovati skrb za skupne otroke. Naj dajo preživnino ali pa naj dajo svoj čas in energijo, še bolje oboje. Da jih ne moremo prisiliti, ponavadi rečeš. Res je žal jih ne moremo, sistem pa pri tem tudi ne pomaga. Ampak kako lahko rečeš, da smo me odvzele otrokom družino, če so se oni sami odločili, da zanjo ne bodo skrbeli? In po tvoje imajo do tega celo pravico, ker so svobodni državljani. OK ampak a dolžnosti pa v tej naši svobodni domovini noben ne vidi?
Bo šlo?
Da tvoj sin dela 8 let srednjo šolo ni in ne more bit izgovor finančne narave in sodnik ni kar na pamet nekaj odločil.
Ostalo pa ne bi, kriv bivši, pa ja da je, kot vedno,. saj še ni bilo slišat nobene ločene, da bi rekla kaj drugega. Opozorili smo te, da smo zasledili tvoje teme na drugem forumu in povedo marsikaj, tu pa o tem kar molčiš in praviš, da je kriv bivši.