Bivšega si želim nazaj
Živijo,
z bivšim sva se po 5 letih zveze razšla 2,5 mesci. Zvezo je končal on,ker je bil nezadovoljen. Na vprašanje s čim ni niti znal točno odgovoriti, v glavnem naj bi bilo moje ponavljajoče slabo počutje (ki se je res ob večjih stresorjih v mojem življenju ponavljalo) in dejstvo, da nič na temu ne naredim. Tudi spolne privlačnosti naj bi bilo posledično manj. Lani sva se zaradi istih razlogov že enkrat razšla in po 2 mesecih predvsem zaradi moje vztrajnosti prišla nazaj skupaj. Takrat sem mu rekla, da bom delala na seb, obiskovati sem začela psihiterapijo, ki je prinesla kratkotrajno izboljšanje a mi sama vrsta psihoatrepije na daljši rok ni ustrezala in sem jo opistila. V bistvu se nazaj gledano na prvi terapiji nisem niti dotaknila bistva, zakaj se mi v življenju ponavljajo ta obdobja depresivnega počutja. In težave so se letos pozimi spet ponovile, povišane obremenitve v službi so me spet pahnile v brezvoljnost, pomanjkanje energije, izgubila sem zanimanje za stvari, ki so me sicer veselile, nisem zmogla več skrbeti zase, tudi korona je prinesla svoje. Najin partnerski odnos je pod tem precej trpel, partner mi je večkrat rekel, naj si poiščem pomoč a sem vztrajala pri tem, da bom sama zmogla, nisem si priznala, da je tako hudo. Tudi motnjo hranjenja sem razvila, ki sem jo pa partnerju uspela prikrivat, saj nisva živela skupaj. Sramovala sem se tega in bala sem se, da se mu bom še dodatno zagnusila. O vseh teh stvareh sem uspela prvič spregovoriti pri novi psihoaterapevtki, ki sem si jo poiskala pred 2 mescema, z njo imam dober občutek.
Hudo mi je, da je najin odnos z bivšim razpadel, doživljam močne občutke krivde, da sem odgovorna za to, da nisem dovolj delala na sebi. Partner po razhodu ni želel kontakta, sprva sem se držala po nekaj tednih so me pa čustva popolnoma preplavila in sem mu pisarila, tudi priznala sem mu motnjo hranjenja, kar ga je šokiralo. Razočaran je bil, da mu tega nisem zaupala in tudi jezen da mu zdaj te stvari govorim. Rekel je, da bi me stiral po pomoč in bi bila najverjetneje še danes skupaj če bi mu prav čas povedala za svoje težave. Potem me je blokiral na vseh kanalih. Rekel je, da je to to, da me ima rad, naj poskrbim za svoje zdravje in da je samo še hujše za oba če sva v kontaktu. Razumem, da je tudi njemu težko, razumem, da je razočaran in najverjetneje tudi jezen name.
Kot par sva bila dober tim, ne želim ga izgubiti sploh s tem uvidom o seb ki ga dobivam na terapiji mislim, da bi najin odnos lahko še finkcioniral. A lahko se tudi vživim v njegovo doživljanje, najverjetneje si misli, da bi se s težavo spremenila in bi se težave v odnosu spet pojavile.
Zanima me, kdaj bi bil primeren čas vstopiti v kontakt z njim? Zavedam se, da bi bilo v tako kratkem obdobju po zadnjem kontaktu, ki je bil precej negativen vzpostavljati kontakt spet precej vsiljivo, najverjetneje je tut zanj še pretežko in najverjetneje ima še ista stališča. Naj počakam še mesec, dva tri, živim naprej in tut njemu dam čas, da si zbistri misli? Zlo vesela bi bila, če bi kdaj uspela skupaj iti na kavo in v miru predebatirat kaj se je zgodilo.
Hvala za mnenja, lep dan vsem
Glede na opisano situacijo bi rekel, da si on očitno ne želi biti v kontaktu s tabo, zato jaz mislim, da bo najbolje, če to upoštevaš in usmeriš vso to energijo vase, da si boš povrnila zdravje in naredila korak v smer, ki si jo ti želiš. Konec koncev si poiskala pomoč zaradi sebe, ne pa zaradi njega, ali se morda motim? Iz lastnih izkušenj vem, da je zelo težko, če si ti želiš nekoga, on pa ne tebe, ampak nekako je potrebno to sprejeti in s tem živeti. Siliti njega v komunikacijo ipd. ni dobra rešitev. Če boš res delala na sebi in bo po enem času obojestranska želja se bo še vedno lahko kaj zgodilo. Do takrat pa vse dobro in pogumno naprej! 🙂
kaj ne zmorete niti toliko spostovanja do lastnega cetudi bivsega partnerja da spostujete njegove zelje? iz razbranega lahko vidimo samo eno; jaz jaz jaz. nima veze da ste mu ukradla kar nekaj let z grajenjem gradov v oblakih. niti toliko spostovanja ne premorete da bi dejansko se potrudili izpolnit dane obljube. verjetno se pocuti izigranega. popoln waste of his time. in zdaj ko obsedena rinete nazaj. ne glede na to da vas on vec kot ocitno ne zeli nazaj. blokirap vas je vi pa ko norica dalje z glavo skozi zid. zacnite se ukvarjat sami s sabo se posvetite terapiji. njega pa pustite zenskam ki ga bodo tako cenile da se bodo pripravljene prilagoditi z dejanskimi dejanji ne pa zgolj praznimi obljubami in lazmi.
zakaj bi bil nekdo z zensko ki jo je en sam problem in ki ocitno ne zna bit sama. ni zmozna resevati svojih problemov in caka da bo namesto nje to storil on…
Moje mnenje je da bivsi ni zastonj bivsi. Predelaj stvari katere ti v zivljenju delajo tezave,po moje je mesec ali dva dalec premalo. Takrat ko bos stvari predelala bos zadovoljna sama sabo,takrat ne bo zelje po bivsem ampak bos sla nasproti novim dogodivscinam ki ti bojo lepsale zivljenje. Ne vem zakaj bi rinla nekam kjer ti ni dana ljubezen,ker ce bi te imel rad te definitivno nebi zapustil. A res zelis stati na mestu in se vracat nazaj kjer nikoli ne bo tistega ” nekaj” Pojdi naprej ker zivljenje postane lepo sele takrat ko si zadovoljen in srecen sam s sabo,sele takrat lahko dajes to tudi drugemu
Upam, da si v tem letu odšla do zdravnika in ti je za začetek predpisal antidepresiv, ker drugače pač očitno ne bo šlo ☹️ Ne vem, zakaj se ljudje tako izogibajo tem zdravilom, niso noben bav bav, lahko pa ti bistveno povrnejo kvaliteto življenja, da lahko sploh začneš sestavljati nazaj, kar je porušeno. In ne govorim na pamet, dala to čez, pri čemer pa mi je partner stal 100% ob strani, ker je razumel, da je to bolezen in ker sem tudi sama šla takoj v akcijo.
Vse dobro 🤗
a parner pa naj kar vztraja z vami v takih bedarijah? veckrat vas je prosil da si poiscete pomoc, mu lazete, prikrivate itd.
inate resni problem in NI NALOGA vasega partnerja da ste zanj čustvena kanta in čustveni vampir, da ga pocasi ubijate in mu sesate energijo . Ni rek zastonj da najprej morate biti sami srecni, ne da sreco iscete v partnerju oziroma se huje, da vam mira on sreco narediti.
za situacijo str sami krivi in je cas da se osamosvojite in zazivite sami srecno. Bivsemu Parnerju pa pustite da končno lahko zaživi zivljenje srecno in svobodno. Vas je res rad imel, smpak ni pa njegova naloga da ga ubijate v zvezi.
Problemi in težave preprosto “ne nastanejo” v odnosu. Mi jih s seboj prinesemo v odnos. In imam občutek, da dokler se ne boš posvetila sebi, zdravljenju čustvenih ran/negotovosti/travm, bo v vsakem tvojem odnosu prisotna disfunkcionalnost. Vprašaj se, zakaj sploh tako obupano “rabiš odnos”/moško potrditev? Glavo pokonci, novim izzivom naproti!
kontaktiraj ga, ko boš zares začutila neko novo spremembo, ko ti bo že uspevalo redno ob raznih pretresih živeti normalno, kot si želiš. rekel bi da prej ne kot po pol leta. če bi mi bilo res tako vseeno zate, potem ne bi bil 5 let s teboj. tako da če se zares spremeniš in postaneš zdrava ženska, potem ga imaš vso pravico kontaktirati. če v tem času najde drugo s katero bo srečen, moraš to spoštovati. toda kontaktiraš ga lahko
Pozdravljena!
Moja zgodba
Jaz pa te povsem razumem kako čutiš in deluješ. Z bivšo partnerko svase dogovorila in si pisala sms-je 2x na dan in čez 4 mesece spet začela skupaj. Ponovna združitev ni nič pomagala saj sva se v tem času oba spremenila in kot pika na i sem jaz spet naredil napako z vedenjem (umik oziroma pasivnost za dva dni na dopustu). V vsej zgodbi sem samo jaz začutil ponovno radost ona pa je bila bolj preračunljiva in stvarna.
Za partnersko vezo sta potrebna dva, ki si jo oba želita. Jaz sem imel partnerko srčno rad pa se ni izteklo. Predlagam ti, da poskusiš prebolet in vem ja lahko hudo boli toda to je edina zdrava pot v novo življenje in novo vezo. Sedaj se posveti sebi in svojim težavam. V naša življenja ljudje pridejo in odidejo mi pa ostanemo sami s seboj.
Srečno