Pozdravljeni.
Potrebujem vaš nasvet ker ne vem več kaj je prav in kaj ne.
S partnerjem sva v resni vezi eno leto. On je imel pred tem vezo iz katere ima tudi dve letno hčerko. Ločen je pa približno že dve leti. Z njegovim otrokom se lepo razumem in z vsemi v njegovi družini tudi. Po enem letu se še vedno nisva odločila za skupno življenje. Čeprav imava možnost, sva še vedno vsak na svojem predvsem na njegovo željo. Vidiva se vsak dan, ne živiva pa skupaj. Tudi na dopuste hodiva skupaj tudi z njegovo hčerko. Zadnje čase pa imava probleme in se kregava samo zaradi njegove bivše.
Mene ona grozno moti. Že toliko da sem pripravljena partnerja zardi nje pustiti in ne vem ali pretiravam ali ravnam prav…Partner ima strogo ločeno življenje z njo in mano. Ona vse njene probleme še vedno rešuje z njegovo pomočjo, za vsako stvar ga kliče in vidim da ga včasih tudi obremenjuje, toliko da, da mene zaradi tega na stran in se ukvarja s problemi od drugih, ker pravi, da so problemi tudi od njegove hčere.
Sama se z njim sploh nič več ne pogovarjam, ker pravi da ga še dodatno obremenjujem in da ima dovolj svojih problemov.
Ko ga vprašam zakaj tudi z mano ne deli tega njegovega »drugega« življenja pravi, da ne potrebuje mojih nasvetov. Ko ima hčerka rojstni dan ga praznujejo skupaj in tudi tam ni prostora zame. On v bistvu dela vse kar ugaja njegovi bivši, samo da zaradi tega ne bi imel probleme z njo zaradi otroka, ne glede na moja čustva. Mislite da ravna prav in jaz pretiravam? Bi morala dati tudi jaz prednost otroku, ker ko je hčerka pri mami in ni nobenih drugih problemov, se mi popolnoma posveti?

Lepo pozdravljeni evelin!

Kot opisujete, ste v odnosu z moškim, ki je ločen, ob tem pa je tukaj še dve letna punčka. Gospa, vaš partner je prišev v vezo z vami z nahrptnikom, ki bo vedno del njega. On je že oče in zelo dobro čuti, kaj to pomeni. Z bivšo partnerko bodo usklajevanja vsaj kar se tiče otroka potrebna in v neki senci vajinega odnosa bo vedno tiho prisotna, saj je tukaj otrok. KOliko pa bo on uspel prejšnji odnos razmejiti od vajinega in tam postaviti razumne meje, pa zavisi od tega, koliko mu je že uspelo oditi od tam. Ločiti se, je proces, ki traja in je lahko zelo težek in boleč ter dolgotrajen, kar se velikokrat kaže na nenehnih potrebah po stikih, tudi kasneje, po ločitvi in sicer zaradi problemov, ki niso zaradi otrok, ali pa je otrok le izgovor.

Moti vas tudi, da ne živita skupaj. Pogovorita se o tem, ker je to nekaj, kar zelo močno govori o vama in vajinem odnosu, o strahovih in občutku ne-varnosti, ki se tukaj prebuja, morda tudi zaradi preteklih izkušenj, ki niso bile ravno prijetne. Včasih je lažje živeti narazen in se videvati vsak dan, saj je to bolj varno, kot pa biti v odnosu in se soočiti z vsemi konflikti, ki jih odnos prinaša. Kajti večja kot je bližine, močnejša so trenja in globlji je odnos.

Vse dobro v prihodnje, pa srečno.

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]

Evelin, zelo dobro razumem tvoje občutke in mislim, da ti je ga. Stanovnik odgovorila le na splošno s čimer si ne moreš kaj veliko pomagati.

Že sama si si odgovorila, tvoj partner je s teboj le takrat (čeprav je to vsak dan), ko ima urejene vse svoje zadeve glede bivše in hčerke. Praviš, da se z njim sploh več ne pogovarjaš saj te izključuje iz svojega bivšega življenja, ki se pravzaprav nadaljuje tudi zdaj, ko sta vidva skupaj. In kje je šele pogovor o vama dvema. Predvidevam, da ne načrtujeta skupne prihodnosti, videvata se pač dokler boš ti za to igro. Celo dopuste preživljata skupaj z njegovo hčerko. S tem, da predvsem on ni navdušen nad vajinim skupnim življenjem je en dokaz več, da te ne želi imeti kot resno partnerko v svojem življenju.

Sprašuješ se, da ne veš več kaj je prav. Ali je prav, da ga bivša kliče za vsako težavo katero potem on rešuje in sodeluje? Ob tvoji pripombi te zavrne , da je to povezano s hčerko, kar pa vedno prav gotovo ni, le da je on to tako napeljal. Iz vsega tega lahko sklepaš, da se on nikakor ni čustveno ločil od nje. MOje mnenje je, da nikakor ni prav, da je tako povezan z življenjem svoje bivše, da z njo “diha” in sodeluje na skoraj vseh področjih, se druži na družinskih srečanjih in še kaj.

Težko boš našla kaj drugačno mesto v njegovem življenju, vedno boš rezerva. Dokler boš dovolj strpna bo še šlo, ko boš postala preveč tečna, bo zlahka prekinil odnos s tabo. Zato je zelo na mestu, da razmišljaš, da bi vajin odnos zaključila.

Pišem ti namreč iz svojih izkušenj, le da je šlo za že polnoletne otroke. Bivša je dobro vedela, na katere strune mora igrati, vedno je nekaj rabila,kot je popravilo kotlička v kopalnici, pa prenos novega aparata v stanovanje, kakšen prevoz kar tako, šolske zadeve otrok, skratka, želja in potreb ni bilo nikoli konec. Midva sva sicer živela skupaj, kar je pomenilo to, da sem večkrat morala iskati druge aktivnosti, on pa se je med tem ukvarjal s svojo bivšo družino. Sodu je izbilo dno praznovanje njegovega rojstnega dne, kamor je povabil tudi njo. Se ve, takrat sem odšla jaz.

Rada bi ti rekla kaj spodbudnega, da bo vajina zveza pa le mogoče uspela, a pri tem res ne najdem kakšne svetle točke. Upam, da se boš dobro odločila in gledala predvsem na svoje dobro počutje. Predvidevam, da si mlada, zato ne zgubljaj svoje energije za nepespektivno zvezo.

Pa kaj mislite da ste, ljubice?? Nič drugega kot samo ljubice, haha. Žena je žena in bo, na vašo žalost vedno ostala žena. Ker k njej sodijo njegovi otroci!! A vam to ni logično? Noben moški ni toliko nor, da bo ljubici dal prednost pred otrokom, posledično je zraven tudi bivša žena. Vam, ljubice, pa svetujem, da si raje zaradi svoje egoistične narave poiščete moške brez otrok.

Takole ti bom rekla: imaš srečo, da si naletela na ločenega tipa z otrokom, ki očitno ne misli narediti križa čez bivše življenje, pozabiti na otroka in biti samo vikend očka (ali pa še to ne). Kako “dobri” očetje so nekateri ločenci, si lahko prebereš na forumu Enostarševske družine.

Tako kot je napisala Sabina: ločitev se ne zaključi z uradnim papirjem s sodišča. Dve leti je pravzaprav zelo kratko obdobje. Če pravilno razumem, se je ločil takoj po rojstvu otroka…. Predstavljaj si, kaj vse se mu je zgodilo v pičlih dveh letih: dobil je otroka, kar vsakomur postavi življenje na glavo, in ločil se je, kar tudi pomeni hudo spremembo, četudi si je želiš. Da o tem, da so najbolj burna ravno prva tri leta otrokovega življenja, saj v tem času iz nebogljenega dojenčka zraste v samostojnega človečka, sploh ne govorim… Če otroka ne vidiš dva tedna, ga komaj še prepoznaš, saj se v tako kratkem času že vidno spremeni, nauči kup novih besed, spretnosti… Joj, koliko bi človek zamudil, če ne bi bil poleg.

Osebno mislim, da se je tvoj partner prezgodaj vrgel v novo resno zvezo, četudi si je očitno želi. Ne mislim pa, da nimata možnosti, vendar je tu veliko odvisno od tebe. Glej, otrok mora biti na prvem mestu, sploh tako majhen. Ko boš imela svoje otroke, ti bo to edino logično. Glede družinskih slavij – si ne predstavljam, da bi ti lahko sodelovala na rojstnem dnevu njegove hčerke, če so tam njegova bivša žena in njeni sorodniki. Zaenkrat še ne. Predstavljaj si, da bi na tvoj rojstni dan, na katerem bi bili tvoji starši in partner, prišli bivši fant in njegovi starši. Skoraj nemogoča kombinacija.
Pri tvojem partnerju je del življenja, ki je zaenkrat predvsem njegov in v katerega te še ne more popolnoma spustiti. Težko rečem, ali glede bivše pretirava ali ne, mogoče se toliko trudi res samo zaradi otroka. Mislim, da ti to težko oceniš, ker pač nimaš otrok. Vedi pa, da bo najbrž – upati je vsaj – vedno tako. Vedno se bo dobro razumel s svojo bivšo in vedno bo hotel biti čim bolj prisoten v hčerinem življenju. To se z malo sreče ne bo spremenilo. Tvoj partner je toliko zrel, da je sposoben zaradi otroka marsikaj požreti – edino pravilno (in sem skoraj prepričana, da podobno zrelo ravna tudi njegova bivša).
Jaz sem ločena, s potomstvom, imam partnerja… ki je na večnem drugem mestu. Nima otrok, ampak razume. Ga zelo zelo cenim zaradi tega in mu to tudi povem.

Najprej hvala obema da sta si vzeli čas in mi odgovorili. Zanima me, ena** ali se je tvoj bivši partner potem vrnil k njegovi bivši, kje je končal?
Pri vsem skupaj me najbolj moti to, da nisem vključena v vse skupaj, da te ženske sploh ne poznam, da me nikoli ne sme biti zraven, ko se dobivajo itd. O tem kaj se dogaja vem, samo to, kar mi je povedano in nimam druge izbire kot da verjemem ali pa ne.

Mogoče pa res ni problem v bivši partnerki ampak v nama, da mu ne pomenim toliko kot bi mu morala za lep in zdrav odnos. zato sem vedno zadnja na vrsti… Če tako čuti, zakaj je potem z mano, ker ne dobi druge?

lp