Kot darovalka bi želela paru (ki bi prejel moje spolne celice) sporočiti, da se strinjam, da me morebitni otrok ob polnoletnosti spozna, če bi seveda želel. Želela bi, da par o tem obvestite.

Ne pišem na pamet, ampak iz lastnih izkušenj.

V tem primeru takoj darujem. Zakaj je zakon tako tog?
Mi lahko v tem ustrežete? Izbrali bi pač prejemnike, ki bi to sprejeli.

Lepo prosim za odgovor.

Luna

Spoštovani,

v zadnjih letih se je nekaj držav (npr. Velika britanija, Švedska) odločilo za spremembo zakonodaje, tako da je darovanje spolnih celic neanonimno in da ima otrok možnost poiskati darovalca oz darovalko. Neanonimno darovanje je korak naprej v spoštovanju pravic otroka spočetega z darovanimi celicami. Zaenkrat naš zakon dovoljuje le anonimno darovanje, morda pa bomo sčasoma dosegli tudi to spremembo.

Lepo pozdravljeni,

Spoštovani;

hvala za odgovor. Ker nisem več rosno mlada in ne morem več prav dolgo čakati z darovanjem, me zanima naslednje. Če danes darujem in bo čez pet, deset ali več let pri nas sprejet tak zakon, kaj ni možno dopisati k soglasju ob darovanju, da ob spremembi zakona “postanem neanonimna” darovalka. Želela bi, da se to nekje zapiše in s tem seznani prejemnike. Morda bi bilo to smiselno, saj darovalk primanjkuje, posegali ne bi v nikogršnje pravice, obe strani bi bili s tem seznanjeni in se s tem strinjali (izbrali bi pač tak par). Ne pričakujem, da bi me želel otrok srečati oz. spoznati, rada pa bi vedela, da to možnost ima.
Zelo hudo je prikrivati otroku celo življenje, da je spočet s pomočjo darovalca, darovalke – samo zato da ne bi bil prizadet. Po drugi strani prevališ vse breme nanj, ko mu poveš, kako je spočet, saj nima možnosti spoznati človeka, ki mu je pomagal do življenja.
Če je tak zakon nekje na vidiku, bi bilo morda pametno razmisliti in že sedaj ponuditi potencialnim darovalcem možnost izbire med anonimnostjo in neanonimnostjo. Praktično je skoraj neizvedljivo, da bi darovala nekje v tujini.
Lahko bi se tudi osebno pogovorili, otroka imam in moja želja se navezuje zgolj na (po mojem mnenju) pravico otroka, da pozna biološke starše.
Verjemite, da zelo dobro poznam to stisko.

Lep pozdrav,
Luna

Spoštovani,

res je, da tudi druge izkušnje in raziskave kažejo, da je darovanje težko prikrivati, otrok kljub neizrečenim besedam pogosto čuti, da obstaja neka skrivnost v zvezi z njim, če pa starši povedo o darovanju, so otroci pogosto v stiski, ker ne vedo, kdo je biološki oče oz. mati. Zato so je neanomino darovanje vedno bolj utemeljeno.
Kako bo pri nas v bodoče, ne morem napovedati, vas pa z veseljem vabim k nam na osebni pogovor.

Lepo pozdravljeni,

Samo komentar k odgovoru. Mene pa bolj skrbi, da bi se moji biološki otroci v prihodnosti spoznali in celo npr.poročili. Saj je Slovenija tako majhna, da je verjetnost kar velika. Jaz bi bolj zaradi tega razloga želela vedeti, kdo so prejemniki darovane celice.

Pozdravljeni,

v vašem odgovoru na tem forumu sem zasledila, da je možno darovanje do 36. rojstnega dneva. Pred tem, sem bila prepričana, da je meja 35. rojstni dan. Mi lahko, prosim, potrdite, kateri rojstni dan je mejnik pri darovanju žensk.
Kako je z darovanjem v času dojenja, npr. pol leta po porodu? Verjetno je zaradi stimulacije potrebno končati z dojenjem. Ali je kljub darovanju možno še naprej dojiti?
Ali je že kaj več znanega v zvezi z neanonimnim darovanjem pri nas oz. ali sprejmete “prostovoljne izjeme”?
Menite, da bo kdaj izvedljivo, da bi darovalcem/darovalkam, ki so že darovali pod anonimnimi pogoji, ponudili možnost, da se ponovno odločijo in, če želijo, postanejo neanonimni – če seveda otrok, spočet na ta način, ob polnoletnosti želi priti do podatkov?
Ali še vedno ni možno darovati spolnih celic v lastnem postopku ivf, če jih je dovolj? Ali je še vedno možno darovanje samo na kliniki v Lj. in v Mariboru?

Vnaprej najlepša hvala in lep pozdrav.
Luna

Še enkrat jaz

Španija – citiram:
“Otroci, ki so bili spočeti z darovanimi spolnimi celicami, imajo pravico osebno ali preko svojih zakonitih zastopnikov izvedeti osnovne informacije o darovalki ali darovalcu. Pravico do teh informacij ima tudi prejemni par. Identiteta darovalcev in darovalk se sme razkriti samo v izjemnih primerih, npr. če bi ta podatek lahko otroku rešil življenje. Stopnja razkritja identitete je odvisna od potrebe in v nobenem primeru ne sme biti javna.”
Zakaj pri nas ni možno dobiti teh informacij ali pač?

Slovenija – citiram:
“Potencialnega darovalca ali darovalko povprašamo tudi o njegovih/njenih osebnih okoliščinah, izobrazbi, poklicu, številu otrok in razlogih za sodelovanje v programu.”
Ali lahko prejemni par pri nas dobi te podatke?

Piše tudi, da darovanje žensk po 35. letu ni več možno???

Lepo prosim za pojasnilo.
Luna

Spoštovani,

Starost 35 let pomeni še vso leto, ko je ženska stara 35 let, to pa je do 36. rojstnega dne.
Ob dojenju se izloča hormon, ki zavira ovulacijo, zato lahko ženska daruje po prenehanju dojenja.
Izjeme za neanonmno darovanje niso mogoče. Če pa se bo zakon sprmenil v tej smeri, da bi uvedli neanonimno darovanje, bi bilo dovoljeno verjetno le neanonimno darovanje. Pogojev za nazaj pa, kolikor mi je znana zakonodaja, ni mogoče spreminjati.
Glede darovanja v lastnem postopku IVF bi bila potrebna individualna ocena. Po dosedaj veljavnih odločbah Ministrstva za zdravje je darovanje mogoče v Ljubljani in Mariboru.
Prejemni par ni upravičen do nobenih podatkov o darovalcu/ki.

Lepo pozdravljeni,